5.6. Okvir upravljanja tveganj

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju okvira institucije za upravljanje tveganj oceniti, ali institucija upošteva Smernice organa EBA o notranjem upravljanju, uredbo DORA in druge smernice organa EBA, izdane v skladu s členom 74(3) Direktive 2013/36/EU o ureditvah, procesih in mehanizmih notranjega upravljanja. V tem okviru bi morali med drugim preučiti, ali:

• a. je institucija vzpostavila ustrezen okvir in ustrezne postopke za upravljanje tveganj, ki vključujejo ustrezno in izvajano strategijo upravljanja tveganj, nagnjenost k prevzemanju tveganj, vključno s politiko upravljanja tveganj tretjih oseb, okvira ICAAP in ILAAP ter zmogljivosti in rezultate stresnega testiranja;
• b. kadar je to primerno, okvir upravljanja tveganj na ravni skupine zajema vsa pomembna tveganja, ne glede na to, ali izhajajo iz subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo, in zagotavlja celovit pregled vseh tveganj, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena;
• c. ima upravljalni organ končno odgovornost glede strategije upravljanja tveganj, nagnjenosti k prevzemanju tveganj in okvira upravljanja tveganj ter zagotavlja ustrezno usmerjanje in nadzor;
• d. sta institucija in po potrebi konsolidacijska institucija dokumentirali in uvedli ustrezno strategijo upravljanja tveganj in nagnjenost k prevzemanju tveganj, ki zajemata vsa pomembna tveganja institucije, vključujeta omejitve in tolerance tveganj ter upoštevata finančne vire institucije;
• e. okvir upravljanja tveganj določa ustrezne postopke za prepoznavanje, merjenje, zmanjševanje in spremljanje tveganj ter obseg, v katerem je ta okvir vključen v splošno strategijo institucije, in način, kako nanjo vpliva;
• f. so postopki odločanja jasni, pregledni in ustrezno dokumentirani ter upoštevajo ustrezne vidike tveganja ter ali se politike in spremembe teh politik sporočajo ustrezno in pravočasno;
• g. obstajajo ustrezne in dosledne povezave med poslovno strategijo, strategijo upravljanja tveganj, strategijo digitalne operativne odpornosti, nagnjenostjo k prevzemanju tveganj in okvirom upravljanja tveganj ter okviroma za upravljanje kapitala in likvidnosti, pa tudi z načrtom institucije za obravnavanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj v skladu s členom 76(2) Direktive 2013/36/EU.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija vzpostavljeno dobro dokumentirano politiko odobritve novih produktov, ki jo je odobril upravljalni organ in se nanaša na razvoj trgov, produktov in storitev ter pomembne spremembe že obstoječih trgov, produktov in storitev, vključno z izrednimi transakcijami. Preučiti bi morali tudi, ali sta funkciji upravljanja tveganja in zagotavljanja skladnosti ustrezno vključeni v ocenjevanje in odobritev novih produktov ali pomembnih sprememb obstoječih produktov, pri čemer so odobritve pogojene z ustreznostjo zadevnih kontrol. Okvira ICAAP in ILAAP

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju okvirov ICAAP in ILAAP institucije oceniti, ali institucija upošteva Smernice organa EBA o pridobivanju informacij o ICAAP in ILAAP²² . Ocena okvirov ICAAP in ILAAP bi morala obsegati periodične preglede ICAAP in ILAAP ter ugotavljanje njune ustreznosti, učinkovitosti in celovitosti. V zvezi s tem bi morali pristojni organi:

• a. oceniti, kako sta ICAAP in ILAAP vključena v splošne prakse na področju upravljanja tveganj in strateškega upravljanja institucije, med drugim v načrtovanje kapitala in likvidnosti, ter v kakšni meri sta usmerjena v prihodnost;
• b. preučiti ustreznost ICAAP in ILAAP za oceno in ohranjanje ustrezne ravni notranjega kapitala in likvidnosti za kritje tveganj institucije ter za sprejemanje premišljenih poslovnih odločitev (npr. v zvezi z dodelitvijo kapitala v okviru poslovnega načrta), tudi v stresnih pogojih;
• c. oceniti, ali sta ICAAP in ILAAP vključena v postopke odločanja in upravljanja na vseh ravneh institucije (npr. določanje omejitev, merjenje uspešnosti);
• d. preveriti, ali sta okvira ICAAP in ILAAP pod rednim nadzorom upravljalnega organa, kar vključuje odobritev teh okvirov in njunih rezultatov;
• e. oceniti, ali se ICAAP in ILAAP dosledno in sorazmerno izvajata na vseh poslovnih področjih in v vseh pravnih subjektih institucije ter zajemata vsa pomembna tveganja, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena;
• f. oceniti izpolnjevanje s tem povezanih pravnih in regulativnih zahtev, pa tudi preučiti, ali se v okviru ICAAP institucije opredelijo nastajajoča tveganja in/ali tveganja z majhno verjetnostjo in velikim vplivom, vključno s tveganji na področju IKT, okoljskimi tveganji in geopolitičnimi negotovostmi;
• g. oceniti, ali so morebitna odstopanja od standardnih ICAAP ali ILAAP institucije za eno ali več njenih pravnih subjektov ali poslovnih področij utemeljena.

²² Smernice organa EBA o pridobivanju informacij o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) za namene nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) (EBA/GL/2016/10).

Te ocene bi morale prispevati k določitvi P2R in k oceni kapitalske ustreznosti, kot je opisano v naslovu 7, ter k oceni likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja, kot je opisano v naslovu 8.

Ocena stresnega testiranja institucije

Pri ocenjevanju stresnega testiranja institucije bi morali pristojni organi oceniti, ali institucija upošteva Smernice organa EBA o stresnem testiranju²³ ter Smernice organa EBA o analizi okoljskih scenarijev za vključitev okoljskih tveganj. Ta ocena vključuje pregled programa stresnega testiranja institucije, pri čemer se upoštevajo velikost in notranja organizacija institucije ter narava, obseg in kompleksnost njenih dejavnosti.

²³ Smernice organa EBA za stresno testiranje institucij (EBA/GL/2018/04).

Pristojni organi bi morali opraviti kvalitativno oceno programa stresnega testiranja institucije in kvantitativno oceno rezultatov stresnih testov. Upoštevati bi morali rezultate kvalitativne in kvantitativne ocene skupaj z rezultati nadzorniških stresnih testov (glej naslov 11) za namene ocenjevanja kapitalske in likvidnostne ustreznosti ter določanja ustreznega nadzorniškega odziva na ugotovljene pomanjkljivosti. Če se pri pregledu stresnega testiranja ugotovijo pomanjkljivosti v upravljanju in kontrolah na ravni celotne institucije, bi jih morali pristojni organi upoštevati pri oceni teh področij. Poleg tega se lahko rezultati stresnih testov institucije uporabijo pri oceni načrtovanja kapitala institucije in pri določitvi likvidnostnih zahtev za oceno likvidnostne ustreznosti.

Pristojni organi bi morali oceniti, v kakšnem obsegu je stresno testiranje vključeno v okvir institucije za upravljanje tveganj, vključno s tem, kako se stresno testiranje upošteva v procesih določanja nagnjenosti institucije k prevzemanju tveganj in njenih omejitev tveganja. Poleg tega bi morali oceniti vključenost višjega vodstva in upravljalnega organa institucije v program stresnega testiranja, tudi s tem povezano notranje poročanje, ter stopnjo vključenosti stresnega testiranja in njegovih rezultatov v postopke odločanja.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju programa stresnega testiranja, rezultatov stresnih testov in predlaganih upravljavskih ukrepov upoštevati idiosinkratični vidik in vidik celotnega sistema. Pristojni organi bi morali preučiti izvedljivost upravljavskih ukrepov v stresnih situacijah, vključno s tem, ali so roki za izvedbo ukrepov realni, in upoštevati posebnosti zadevne institucije. Pri pregledu programov stresnih testov čezmejnih skupin bi morali upoštevati morebitne ovire za prenos kapitala in likvidnosti znotraj skupin ter za delovanje morebitnih dogovorov o finančni podpori znotraj skupine, ki se lahko pojavijo v stresnih pogojih.

V ta namen bi morali pristojni organi tudi oceniti rezultate stresnih testov²⁴ ter ali je institucija v neugodnem scenariju zmožna ves čas ohranjati veljavno skupno kapitalsko zahtevo SREP in ali je opredelila niz upravljavskih ukrepov, s katerimi se obravnavajo morebitne kršitve skupne kapitalske zahteve SREP. Upoštevati bi morali tudi vpliv stresnih testov na količnik finančnega vzvoda institucije in kvalificirane obveznosti, ki jih ima za namene minimalnih zahtev glede kvalificiranih obveznosti iz Direktive 2014/59/EU.

²⁴ Za namene tega odstavka se stresni testi ne nanašajo na obratne stresne teste.

Pristojni organi bi morali v oceni rezultatov stresnega testa upoštevati vse znane prihodnje regulativne spremembe, ki vplivajo na institucijo v obsegu in obdobju izvajanja stresnega testa.