6.2 Informacije o merjenju, ocenjevanju in združevanju tveganj

Pristojni organi zagotovijo, da v zvezi z metodologijami za merjenje, ocenjevanje in združevanje tveganj, ki se uporabljajo v okviru ICAAP, od institucij prejmejo:

• a. splošni opis ključnih lastnosti metodologij in modelov za kvantifikacijo/merjenje, vključno z uporabljenimi metrikami, predpostavkami in parametri (npr. intervali zaupanja, obdobja razpolaganja itd.) v vseh kategorijah in podkategorijah tveganj, ki jih upravljalni organ institucije uporablja za odobritev metodologij in modelov;
• b. specifikacijo dejanskih uporabljenih podatkov, vključno s pojasnilom, kako uporabljeni podatki odražajo obseg subjektov skupine, zajetih v ICAAP, skupaj z dolžino časovne vrste;
• c. opis glavnih razlik med metodologijami in modeli za kvantifikacijo/merjenje, ki se uporabljajo za namene ICAAP, in tistimi, ki se uporabljajo za izračun minimalnih kapitalskih zahtev za tveganja iz Uredbe (EU) št. 575/2013 (če institucija uporablja napredne modele, ki so jih odobrili pristojni organi). Tak opis se posreduje za vsako tveganje posebej in med drugim vključuje informacije o različnih načinih uporabe prehodnih pragov iz sporazuma Basel I (člen 500 Uredbe (EU) št. 575/2013), predpostavkah o parametrih tveganja, intervalih zaupanja itd.;
• d. opis pristopa k združevanju ocen notranjega kapitala za subjekte in zajetih kategorij tveganj, vključno s pristopom k ugodnostim razpršitve znotraj tveganja in med tveganji in/ali koncentracijam, če se to upošteva v metodologiji institucije.

6.2.2 Operativna dokumentacija

Pristojni organi zagotovijo, da v zvezi z dokazovanjem izvajanja metodologij za merjenje, ocenjevanje in združevanje tveganj v okviru ICAAP od institucij prejmejo:

• a. interno oceno kapitala za kritje vseh kategorij in podkategorij tveganja, razčlenjene po kategorijah in podkategorijah tveganja, ki jih zajema ICAAP. Če institucije trdijo, da se posamezne kategorije ali podkategorije tveganja, ki jih zajema ICAAP, bolje krijejo s kvalitativnimi ukrepi za zmanjševanje tveganja kot z dodeljevanjem notranjega kapitala, morajo to ustrezno pojasniti;
• b. rezultate izračuna interne ocene kapitala, kot je določeno zgoraj, za vse pomembne kategorije in podkategorije tveganja, ki jih zajema ICAAP, za vsako posamezno tveganje. Če so posamezne podkategorije tveganja opredeljene kot pomembne, uporabljene metodologije izračunavanja pa niso omogočile izračuna interne ocene kapitala na zahtevani ravni razčlenjenosti in so bile zato take ocene vključene kot del interne ocene kapitala za ustrezno kategorijo tveganja, institucije pojasnijo, kako so bile take podkategorije dejansko vključene v izračune (neka podkategorija tveganja je bila na primer opredeljena kot pomembna, institucija pa za to tveganje ne more zagotoviti interne ocene kapitala, zato namesto nje kritje tega tveganja vključi v oceno kapitala za glavno kategorijo tveganja; v tem primeru se pristojni organ prepriča, da je institucija pojasnila, kako je bilo zadevno tveganje zajeto v glavno kategorijo tveganja);
• c. poleg zgoraj navedenih informacij o posameznih tveganjih še rezultate združevanja internih ocen kapitala za subjekte in kategorije tveganja, tudi za učinke ugodnosti razpršitve znotraj tveganja in med tveganji in/ali koncentracij, če se ti vidiki upoštevajo v uporabljeni metodologiji.