4.1 Splošne določbe

Institucije bi morale IRRBB obravnavati kot pomembno tveganje ter ga v svojih postopkih za upravljanje tveganja in postopkih ocenjevanja notranjega kapitala vedno izrecno in celovito oceniti. Vsak drugačen pristop bi bilo treba v celoti dokumentirati in ga utemeljiti v okviru nadzorniškega dialoga.

Institucije bi morale opredeliti svoje izpostavljenosti IRRBB ter zagotoviti, da se IRRBB ustrezno meri, spremlja in nadzoruje.

Institucije bi morale upravljati in zmanjševati tveganja, ki izhajajo iz njihovih izpostavljenosti IRRBB ter vplivajo na prihodke in ekonomsko vrednost.

Pri izračunava nju vpliva gibanja obrestne mere v perspektivi prihodkov bi morale institucije upoštevati učinke na prihodke od obresti in odhodke za obresti ter tudi učinke na spremembe tržne vrednosti instrumentov – glede na računovodsko obravnavo – ,ki se kažejo v bilan ci uspeha ali neposredno v lastniškem kapitalu (npr. prek drugih vseobsegajočih donosov). Institucije bi morale upoštevati povečanje ali zmanjšanje prihodkov in kapitala v kratkoročnih in srednjeročnih scenarijih kot posledico gibanja obrestne mere.

Spreme mba prihodkov bi morala biti razlika med pričakovanimi prihodki v osnovnem scenariju in pričakovanimi prihodki v alternativnem, bolj negativnem scenariju šoka ali stresa iz perspektive delujočega podjetja.

Institucije bi morale razmisliti o nedonosnih izpostavljenostih⁶ (neto brez rezervacij) kot instrumentih, občutljivih na obrestno mero, ki izražajo pričakovane denarne tokove in njihov čas.

⁶ Nedonosne izpostavljenosti, kot so opredeljene v Prilogi V k Uredbi (EU) 680/2014.

Institucije bi morale za instrumente, občutljive na obrestno mero, šteti obrestne izvedene finančne instrumente ter zunajbilančne postavke, kot so prevzete obveznosti iz kreditov, občutljive na obrestno mero.

Poleg tega bi morale spremljati in ocenjevati izpostavljenosti, ki so posledica CSRBB, s sklicevanjem na stran sredstev v netrgovalni knjigi, pri čemer CSRBB pomem bno vpliva na profil tveganja institucije.

Pri izvajanju smernic bi morale institucije sorazmerno opredeliti svojo obstoječo in prihodnjo izpostavljenost IRRBB, odvisno od ravni, zapletenosti in tveganosti pozicij iz netrgovalne knjige, s katerimi se soočajo, ali profil povečanega tveganja, ki upošteva njihov poslovni model, njihove strategije in poslovno okolje, v katerem delujejo ali nameravajo delovati.

Na podlagi ocene njihove obstoječe in prihodnje izpostavljenosti IRRBB bi morale institucije razmislit i o elementih in pričakovanjih iz tega poglavja ter poglavij o opredelitvi, izračunu in razporeditvi kapitala (poglavje 4.2), upravljanju (poglavje 4.3) in merjenju (poglavje 4.4) ter jih uporabljati na način, ki je sorazmeren z obstoječo in prihodnjo izpo stavljenostjo IRRBB.

Institucije bi morale pri izvajanju smernic poleg obstoječe in prihodnje izpostavljenosti IRRBB upoštevati tudi svojo splošno raven razvitosti in notranje pristope k upravljanju tveganja, da bi zagotovile, da so njihovi pristopi, postopki in sistemi za upravljanje IRRBB skladni z njihovim splošnim pristopom k upravljanju tveganja ter posebnimi pristopi, postopki in sistemi, ki se izvajajo za upravljanje drugih tveganj.