4.4 Odločanje o kreditih

Institucije bi morale vzpostaviti jasen in dobro dokumentiran okvir odločanja o kreditih, v kat erem bi morala biti določena jasna in smotrna struktura za odgovornosti v zvezi z odločanjem o kreditih v instituciji, vključno z opisom hierarhije nosilcev odločanja o kreditih, njihove razporeditve v organizacijski in poslovni strukturi institucije ter njihovih linij poročanja.

Struktura nosilcev odločanja o kreditih bi morala biti skladna oziroma upoštevana v nagnjenosti k prevzemanju kreditnega tveganja, politikah v zvezi s kreditnim tveganjem in limiti za kreditno tveganje ter bi morala odražati pos lovni model institucij. Razporeditev nosilcev odločanja o kreditih v organizacijski in poslovni strukturi bi morala odražati prenašanje nagnjenosti k prevzemanju kreditnega tveganja in limitov za kreditno tveganje navzdol po organizaciji ter temeljiti na o bjektivnih merilih, vključno s kazalniki tveganja.

V okviru odločanja o kreditih bi morali biti jasno opredeljeni pooblastila in omejitve vsakega nosilca odločanja in morebitnih avtomatiziranih modelov za namene odločanja o kreditih, v skladu z merili za take modele, določenimi v oddelku 4.3.4. Pri teh poo blastilih in omejitvah bi bilo treba upoštevati značilnosti kreditnega portfelja, vključno z njegovimi cilji koncentracije in razpršitve, v povezavi s poslovnimi področji, geografskimi območji, gospodarskimi sektorji in produkti, pa tudi kreditnimi limiti in največjimi izpostavljenostmi. Institucije bi morale po potrebi časovno omejiti prenesena pooblastila ali določiti obseg odobritev na podlagi prenesenih pooblastil.

Institucije bi morale pri prenosu pooblastil za odločanje o kreditih, vključno z limiti, na zaposlene upoštevati posebnosti kreditnih poslov , ki so predmet tega posameznega odločanja, vključno z njihov im obsegom in kompleksnostjo ter vrstami in profili tveganosti kreditojemalcev. Institucije bi morale tudi zagotoviti, da so ti zaposleni ustrezno usposobljeni ter imajo ustrezno strokovno znanje in raven pristojnosti v zvezi s posameznim pooblastilom, prenesenim nanje.

V okviru odločanja o kreditih bi bilo treba upoštevati vidik tveganja pri odločanju. Upoštevati bi bilo treba tudi posebnosti kreditnih produktov in kreditojemalcev , vključno z vrsto produkta, obsegom kreditnega posla ali limita ter profilom tveganosti kreditojemalca.

V okviru odločanja o kreditih bi morale biti določene tudi delovne metode kreditnih odborov in vloge njihovih članov, po potrebi vključno z vidiki, kot so postopki glasovanja (ali je potrebn a soglasnost ali navadna večina glasov).

Če institucije vodji funkcije upravljanja tveganj omogočajo posebne pravice veta v zvezi s pozitivnimi odločitvami o kreditih, bi moral e razmisliti, da take pravice veta za posebne odločitve o kreditih podelijo dodatnim zaposlenim v funkciji upravljanja tveganj in s tem zagotovijo, da je tak veto mogoče po potrebi uveljaviti na vseh ravneh okvira odločanja o kreditih pod ravnjo upravljaln ega organa. Institucije bi morale določiti obseg teh pravic veta, postopke eskalacije (prenosa na višji nivo odločanja ) ali pritožbene postopke in to, kako bo vključen upravljalni organ.

4.4.1 Objektivnost in nepristranskost pri odločanju o kreditih

Institucije bi morale v skladu s Smernicami organa EBA o notranjem upravljanju zagotoviti, da so odločitve, ki jih sprejmejo nosilci odločanja o kreditih, nepristranske in objektivne ter da nanje ne vpliva nikakršno nasprotje interesov. Natančneje, institucije bi mora le za namene teh smernic zagotoviti, da noben posameznik, vključen v odločanje o kreditih, kot so zaposleni in člani upravljalnega organa, ne sodeluje pri odločitvah o kreditih, če velja kar koli od naslednjega:

• a. posameznik, vključen v odločanje o kreditih, ima osebno ali poklicno razmerje (brez upoštevanja poklicnega razmerja zaradi predstavljanja institucije) s kreditojemalcem;
• b. posameznik, vključen v odločanje o kreditih, ima ekonomski ali kakršen koli drug interes, neposreden ali posreden, dejanski ali potencialen, finančni ali nefinančni, povezan s kreditojemalcem;
• c. posameznik, vključen v odločanje o kreditih, ima nedopusten politični vpliv na kreditojemalca ali je politično povezan z njim.

Ne glede na strukture upravljanja, ki so vzpostavljene v institucijah za operacionalizacijo okvira odločanja o kreditih, bi morale imeti institucije vzpostavljene politike, postopke in organiz acijske kontrole, ki zagotavljajo objektivnost in nepristranskost procesa odločanja o kreditih. Te politike, postopki in organizacijske kontrole, vključno z morebitnimi varovalnimi ukrepi, bi morali biti jasno opredeljeni in razumljivi ter bi morali obravnavati vsa morebitna nasprotja interesov. Institucije bi morale zagotoviti učinkovit nadzor nad odločitvami, ki jih sprejmejo nosilci odločanja o kreditih, vključno z odobritvijo kreditov, da zagotovijo njihovo objektivnost in nepristranskost.