4.5 Ureditev upravljanja kreditnega tveganja in notranjih kontrol

Institucije bi morale v skladu s Smernicami organa EBA o notranjem upravljanju vzpostaviti trdno in celovito ureditev notranjih kontrol, vključno z upravljanjem kreditnega tveganja, ki med drugim upošteva na čela odgovornosti, ločevanja in neodvisnosti funkcij ter odgovornosti, kritične presoje in zagotavljanja rezultatov.

Upravljanje kreditnega tveganja in notranje kontrole v zvezi s kreditnim tveganjem bi morali biti vključeni v splošno ureditev upravljanja tveganj in ureditev notranjih kontrol institucije, pa tudi v organizacijsko strukturo in strukturo odločanja. Institucije bi morale zagotoviti, da ureditev notranjih kontrol, vključno z upravljanjem kreditnega tveganja, podpira zanesljivo in ustrezno prevzemanje, analiziranje in spremljanje kreditnega tveganja v celotnem življenjskem ciklu kreditnega posla , vključno z zasnovo in razvojem posameznega produkta, prodajo in administrativnimi storitvami.

Institucije bi morale vzpostaviti redne in pre gledne mehanizme poročanja, da upravljalni organ, njegov odbor za tveganja, če je ustanovljen, in vse ustrezne enote ali funkcije prejemajo pravočasna, natančna in jedrnata poročila ter lahko v okviru svojih pooblastil sprejmejo učinkovite ukrepe, temelječ e na informacijah, da se zagotovijo prepoznavanje, merjenje ali ocenjevanje, spremljanje in upravljanje kreditnega tveganja (glej tudi oddelek 8).

Institucije bi morale jasno in pregledno opredeliti razmejitev odgovornosti in pooblastil v organizaciji, tudi znotraj poslovnih področij, enot in funkcij, vključno z upravljanjem tveganj, ter med njimi. Institucije bi morale zato jasno opredeliti funkcije, odg ovorne za izvajanje različnih nalog, povezanih s prevzemanjem kreditnega tveganja in procesom odločanja o kreditih, ter jih določiti na način, ki ne povzroča nasprotja interesov in zagotavlja učinkovito upravljanje kreditnega tveganja.

Poslovna področja in enote, ki odobrijo kreditno tveganje, bi morali biti primarno odgovorni za upravljanje kreditnega tveganja, ki nastane zaradi njihovih dejanj , v celotnem življenjskem ciklu kredita. Ta poslovna področja in enote bi morale imeti vzpostavljene ustrezne notranje kontrole, da se zagotovi skladnost z notranjimi politikami in ustreznimi zunanjimi zahtevami.

Institucije bi morale v skladu s Smernicami organa EBA o notranjem upravljanju imeti funkcijo upravljanja tveganj, ki je odgovorna za zagotavljanje ustreznih kontrol nad kreditnim tveganjem. Funkcija upravljanja tveganj bi morala biti neodvisna od enot, ki sklepajo posle.

Institucije bi morale za namene odstavka 75 upoštevati naslednja področja/naloge:

• a. razvoj in vzdrževanje procesov in postopkov odobravanja in spremljanja kreditov;
• b. določitev in razvoj procesov, mehanizmov in metodologij v zvezi z nagnjenostjo k prevzemanju kreditnega tveganja, strategijo in politikami v zvezi s kreditnim tveganjem , vključno s celotnim procesom prenašanja politik in postopkov navzdol, ter poslovno strategijo;
• c. razvoj in vzpostavitev ustreznega okvira odločanja o kreditih v skladu s temi smernicami;
• d. razvoj, opredelitev in izvajanje spremljanja kreditnega tveganja in poročanja o njem, vključno s sistemi zgodnjega opozarjanja ter spremljanjem kreditnega portfelja in celotnega tveganja, tudi v povezavi s procesom ICAAP in vsemi veljavnimi regulativnimi metrikami, npr. pravili o velikih izpostavljenostih;
• e. izvajanje ocenjevanja kreditne sposobnosti in analize kreditnega tveganja za namene točkovnega ali bonitetnega ocenjevanja;
• f. zagotavljanje neodvisnega/drugega mnenja o oceni kreditne sposobnosti in analizi kreditnega tveganja za namene odločanja o kreditih, pri čemer bi morale navesti, v katerih okoliščinah je to neodvisno/drugo mnenje relevantno ob upoštevanju posebnosti kreditnega posla, njegovega obsega in profila tveganosti kreditojemalca;
• g. ocenjevanje ustreznosti popravkov vrednosti v skladu z ustreznim računovodskim okvirom;
• h. razvoj novih kreditnih produktov, vključno z razmislekom o zahtevah pri procesu odobravanja novega produkta, ter stalno spremljanje ustreznosti kreditnih produktov;
• i. upravljanje krajših zamud in nedonosnih izpostavljenosti ter odobritev in spremljanje ukrepov restrukturiranja v skladu z določbami Smernic organa EBA o upravljanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti¹⁷ in Smernic organa EBA o zamudah pri plačilih in izvršbi v skladu z Direktivo 2014/17/EU¹⁸ ter notranjimi politikami institucije
• – pri kreditiranju potrošnikov lahko te naloge po potrebi vključujejo tudi povezovanje z neodvisnimi storitvami svetovanja glede dolgov;
• j. izvajanje stresnih testov na celotnem kreditnem portfelju ter na ustreznih podportfeljih in geografskih segmentih;
• k. spremljanje posameznih izpostavljenosti z rednimi kreditnimi pregledi v skladu z zahtevami iz oddelka 8, vključno z vzorčnimi pregledi kreditnih linij;
• l. zagotavljanje celovitosti in zanesljiv osti postopka notranjega bonitetnega razvrščanja, ko je opisano v členu 173 Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je to potrebno za institucije z dovoljenjem za uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen ter celovitosti in zanesljivosti bonitetne lestvi ce in postopka bonitetnega razvrščanja, uporabljenih s strani institucije, za institucije, ki uporabljajo standardizirani pristop;
• m. izvajanje zagotavljanja kakovosti kreditnih ocen ob upoštevanju ustrezne velikosti vzorca ter zagotavljanje, da se kreditno tveganje pri dejavnostih sklepanja poslov v instituciji ustrezno opredeljuje, meri, spremlja in upravlja ter da upravljalni organ institucije redno prejema poročila.

¹⁷ EBA/GL/2018/06.

¹⁸ EBA/GL/2015/12.