3. Politike prejemkov na ravni skupine

75.Konsolidacijska institucija bi morala pri uporabi teh smernic na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi zagotoviti, da se njihove določbe uporabljajo za zaposlene in zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, v njenih podrejenih družbah v obsegu bonitetne konsolidacije, kot je navedeno v odstavku 9. Konsolidacijska ali subkonsolidacijska institucija bi morala imeti na voljo in pristojnemu organu na zahtevo poslati informacije o uporabi politik prejemkov v skladu s temi smernicami na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi, vključno s podrejenimi družbami v obsegu bonitetne konsolidacije.

76.Konsolidacijski nadzornik in pristojni organ subkonsolidacijske institucije bi morala učinkovito nadzirati uporabo prejšnjega odstavka in si prizadevati za sodelovanje, med drugim v kolegijih nadzornikov, z drugimi organi držav članic, odgovornimi za nadziranje ustreznih podrejenih družb, in organi tretjih držav, kadar je to izvedljivo.

77.Na konsolidirani ali subkonsolidirani ravni bi morali konsolidacijska institucija in pristojni organi zagotoviti, da se politika prejemkov na ravni skupine izvaja in spoštuje za vse zaposlene, vključno z vsemi zaposlenimi, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, v vseh institucijah in drugih subjektih v obsegu bonitetne konsolidacije ter vseh podružnicah. Pri določanju politike prejemkov na ravni skupine bi bilo treba upoštevati posebne zahteve podrejenih družb glede prejemkov. Politika prejemkov skupine bi morala biti skladna s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganja ter ga spodbujati in bi morala biti nevtralna glede na spol.

78.Za institucije in subjekte v skupini v več kot eni državi članici bi moralo biti v politiki prejemkov na ravni skupine opredeljeno, kako naj se pri njenem izvajanju obravnavajo razlike med nacionalnim izvajanjem zahtev glede prejemkov iz Direktive 2013/36/EU, zlasti v zvezi z uporabo zgornjega razmerja med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemkov v višini do 100 % (če je primerno, do 200 % z odobritvijo delničarjev)²⁰ , možnostjo uporabe nominalne diskontne stopnje²¹ , morebitnimi omejitvami uporabe instrumentov²² , uporabo opustitev iz člena 94(3) Direktive 2013/36/EU in nacionalne diskrecijske pravice iz člena 109(6) navedene direktive, da se lahko členi 92, 94 in 95 navedene direktive na konsolidirani podlagi uporabijo tudi za podrejene družbe, za katere se uporablja poseben okvir prejemkov.

79. Kadar se zahteve uporabljajo na konsolidirani podlagi, se uporabljajo zahteve glede prejemkov, veljavne v državi članici, v kateri je konsolidacijska institucija, in sicer tudi za zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, tudi če država članica, v kateri je konsolidacijska institucija, zahteve, določene v členu 94 Direktive 2013/36/EU, izvaja strožje. Prav tako morajo podrejene družbe, za katere se uporablja Direktiva 2013/36/EU, za svoje zaposlene upoštevati veljavne zahteve nacionalne zakonodaje, tudi če so strožje od zahtev na konsolidirani podlagi. 80.Zaposleni, ki jih nadrejeno podjetje v tretji državi napoti v podrejeno družbo EU, ki je institucija ali podružnica, in ki bi, če bi jih neposredno zaposlovala institucija ali podružnica EU, spadali v skupino zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti te institucije ali podružnice EU, so obravnavani kot takšni zaposleni. Za take napotene zaposlene bi se morale uporabljati določbe členov 92, 93 in 94 Direktive 2013/36/EU, kot se izvajajo v državi članici, v kateri ima sedež institucija ali podružnica EU, in veljavni regulativni tehnični standardi. Za namene kratkoročnih napotitev, na primer če oseba v državi članici prebiva le nekaj tednov, medtem ko opravlja projektno delo, bi se morale te določbe zanjo uporabljati samo, če jo je v skladu z regulativnim tehničnim standardom o zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, mogoče opredeliti kot takega zaposlenega, pri čemer se upoštevajo prejemki, dodeljeni za ustrezno obdobje, ter vloga in odgovornosti med napotitvijo.

81.Kratkoročne pogodbe ali napotitve se ne smejo uporabljati kot način za izogibanje zahtevam glede prejemkov iz Direktive 2013/36/EU in drugih povezanih standardov ali smernic.

82.Kar zadeva podrejene družbe s sedežem v tretji državi, ki so zajete v uporabo členov 92, 94 in 95 Direktive 2013/36/EU na konsolidirani podlagi, bi morala politika prejemkov na ravni skupine določati zgornje razmerje med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemkov, ki ne sme biti višje od 100 % (če je primerno, do največ 200 % z odobritvijo delničarjev na ravni skupine), določati, ali se uporablja nominalna diskontna stopnja, ter zagotoviti, da se za izplačilo variabilnih prejemkov uporabljajo instrumenti v skladu s temi smernicami in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 527/2014²³ , razen če uporaba teh zahtev v tej tretji državi ni zakonita. Politika prejemkov teh podrejenih družb v tretjih državah bi morala biti skladna s politiko prejemkov na ravni družbe ter z zahtevami členov 92(2), 93 in 94 Direktive 2013/36/EU vsaj za zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti skupine.

83.V primeru kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v tretji državi, bi morali pristojni organi zagotoviti, da za njihove podružnice v državah članicah veljajo iste zahteve kot za institucije v državah članicah. Kadar želijo te podružnice uveljaviti razmerje med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemkov, ki je višje od 100 %, bi morale pristojnemu organu dokazati, da so delničarji institucije v tretji državi odobrili tako višje razmerje.

84.Zahtevki glede prejemkov iz Direktive 2013/36/EU in določbe teh smernic za institucije v državah članicah veljajo ne glede na dejstvo, da so lahko te institucije podrejene družbe nadrejene institucije v tretji državi. Kadar je podrejena družba EU nadrejene institucije v tretji državi konsolidacijska institucija, obseg bonitetne konsolidacije ne vključuje ravni nadrejene institucije v tretji državi in drugih neposrednih podrejenih družb te nadrejene institucije. Konsolidacijska institucija mora zagotoviti, da v svoji politiki prejemkov upošteva politiko prejemkov na ravni skupine nadrejene institucije v tretji državi, če to ni v nasprotju z zahtevami, določenimi v skladu z ustrezno zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo ter s temi smernicami.

²⁰ Člen 94(1)(g)(i) in (ii) Direktive 2013/36/EU.

²¹ Člen 94(1)(g)(iii) Direktive 2013/36/EU.

²² Člen 94(1)(l) Direktive 2013/36/EU.

²³ Delegirana uredba Komisije (EU) št. 527/2014 z dne 12. marca 2014 o dopolnitvi Direktive (EU) št. 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki opredeljujejo vrste instrumentov, ki ustrezno odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja in so primerni, da se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov (UL L 148, 20.5.2014, str. 21). Objavljena je na povezavi: http://eur - lex.europa.eu/legal - content/EN/TXT/?uri=OJ:JOL_2014_148_R_0006.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/