8.4 Bonusi za zadržanje

143.Institucije bi morale biti sposobne utemeljiti svoj legitimni interes za dodelitev bonusov za zadržanje, s katerimi želijo zadržati zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Na primer, bonusi za zadržanje se lahko uporabijo pri prestrukturiranju, likvidaciji, po spremembi nadzora ali za zagotovitev dokončanja velikih projektov. Institucije bi morale dokumentirati dogodek ali utemeljitev, zaradi katere je bilo treba dodeliti bonus za zadržanje, in obdobje, vključno z začetnim in končnim datumom, v katerem se domneva, da obstaja razlog. Morale bi tudi opredeliti pogoje zadržanja in veljavne pogoje uspešnosti (glej tudi odstavek 147). Institucije bi morale opredeliti obdobje zadržanja ter datum ali dogodek, po katerem bodo ugotovile, ali so bili pogoji zadržanja in uspešnosti izpolnjeni.

144.Institucije enemu zaposlenemu načeloma ne bi smele dodeliti več bonusov za zadržanje; v izjemnih primerih in kadar je to ustrezno utemeljeno, se lahko zaposlenemu izplača več kot en bonus za zadržanje, vendar ob različnih časih in ob upoštevanju pogojev, navedenih v tem razdelku, za vsak posamezni bonus. Bonuse za zadržanje bi bilo treba dodeliti šele potem, ko so izpolnjeni pogoji zadržanja in veljavni pogoji uspešnosti. Poleg tega bi bilo treba bonus za zadržanje dodeliti samo, če ni razlogov, ki bi vodili do razmer, v katerih se bonus za zadržanje ne bi smel dodeliti, npr. če ni pomembnega neizpolnjevanja zahtev glede skladnosti, kršitev dolžnega ravnanja in druge neuspešnosti zadevnega zaposlenega.

145.Bonus za zadržanje bi moral biti v skladu z zahtevami iz členov 93, 141 in 141b ter ustreznimi nadzorniškimi pooblastili iz člena 104(1)(g) Direktive 2013/36/EU, kar bi lahko privedlo do razmer, v katerih je treba bonus za zadržanje morda zmanjšati, lahko celo na nič, odvisno od maksimalnega zneska za razdelitev ali drugih omejitev, ki jih določijo pristojni organi.

146.Institucije in pristojni organi lahko pri ocenjevanju in tehtanju, ali je primerno dodeliti bonus za zadržanje zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, upoštevajo vsaj naslednje:

• a. skrb zaradi tveganja, da bi se lahko nekateri zaposleni odločili zapustiti institucijo;
• b. razloge, zakaj je zadržanje zadevnega zaposlenega ključno za institucijo;
• c. posledice, če zadevni zaposleni zapusti institucijo, in
• d. ali je znesek dodeljenega bonusa za zadržanje potreben in sorazmeren za zadržanje zadevnega zaposlenega.

147.Bonus za zadržanje bi moral temeljiti na posebnih pogojih, drugačnih od pogojev uspešnosti, ki se uporabljajo za druge dele variabilnega prejemka, ter bi moral vključevati pogoj zadržanja in posebne pogoje uspešnosti. Posebni pogoji za bonus za zadržanje bi morali voditi do cilja zadržanja (tj. zadržanje zaposlenega v instituciji za vnaprej določeno obdobje ali do nekega dogodka). Posebni pogoji uspešnosti bi morali vključevati pogoje, ki so povezani z legitimnim interesom, zaradi katerega bi bilo treba zaposlenega zadržati, in ravnanjem zaposlenega, ter bi morali biti skladni z določbami člena 145. Bonusi za zadržanje ne bi smeli voditi do razmer, v katerih skupni variabilni prejemek, ki ga sestavljata variabilni prejemek, povezan z uspešnostjo, in bonus za zadržanje, ni več povezan z uspešnostjo zadevnega zaposlenega in zadevne poslovne enote ter splošnimi rezultati institucije, kot je zahtevano v členih 92(2)(g)(ii) in 94(1)(a). 148.Bonusov za zadržanje se ne bi smelo dodeliti zgolj zato, da bi se nadomestilo prejemke, povezane z uspešnostjo, ki niso bili izplačani zaradi nezadostne uspešnosti ali finančnega položaja institucije.

149.Bonusi za zadržanje so variabilni prejemki, zato morajo biti v primeru dodelitve zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, skladni z zahtevami glede variabilnih prejemkov iz člena 94 Direktive 2013/36/EU, vključno z zgornjim razmerjem med variabilnimi in fiksnimi prejemki, naknadnim prilagoditvam tveganjem, plačilom v instrumentih, odložitvijo, zadržanjem, malusom in vračilom sredstev.

150.Bonus za zadržanje je treba pri izračunu razmerja med variabilnim in fiksnim prejemkom upoštevati kot variabilni prejemek. Ne glede na to, da se bo bonus za zadržanje dodelil šele po koncu obdobja zadržanja, bi ga bilo treba upoštevati pri izračunu razmerja med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemka v skladu z eno od naslednjih metod:

• a. bonus za zadržanje se razdeli v letne zneske za vsako leto obdobja zadržanja, izračunane na linearni sorazmerni podlagi. Kadar točna dolžina obdobja zadržanja ni vnaprej znana, bi morala institucija obdobje določiti in ustrezno dokumentirati glede na razmere in sprejete ukrepe, ki upravičujejo izplačilo bonusa za zadržanje. Izračun razmerja bi moral temeljiti na določenem obdobju, ali
• b. polni znesek bonusa za zadržanje se upošteva v letu, ko je izpolnjen pogoj za zadržanje.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/