Področje uporabe

Te smernice se uporabljajo v zvezi z ureditvami upravljanja institucij, vključno z njihovo organizacijsko strukturo in ustreznimi ravnmi odgovornosti, postopki za odkrivanje, upravljanje in spremljanje vseh tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile institucije izpostavljene, ter poročanje o njih³ in ureditvijo notranjih kontrol.

³ Vsako sklicevanje na tveganja v teh smernicah bi moralo vključevati tveganje pranja denarja in financiranja terorizma.

Namen teh smernic je zajeti vse obstoječe sisteme upravljanja, pri čemer nobeden ne izstopa. Te sme rnice ne posegajo v splošno porazdelitev pristojnosti na podlagi nacionalnega prava gospodarskih družb. V skladu s tem bi se morale uporabljati ne glede na uporabljeni sistem upravljanja (enotirni in/ali dvotirni sistem upravljanja in/ali drug sistem) v posameznih državah članicah. Upravljalni organ, kot je opredeljen v točkah 7 in 8 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU, bi moral imeti vodstveno (izvršno) in nadzorno (neizvršno) funkcijo⁴ .

⁴ Glej tudi uvodno izjavo 56 Direktive 2013/36/EU.

Izraza „upravljalni organ v vodstveni funkciji“ in „upravljalni organ v nadzorni funkciji“ se v teh smernicah ne nanašata na nobeno posebno upravljavsko strukturo, sklicevanja na vodstveno (izvršno) ali nadzorno (neizvršno) funkcijo pa bi bilo treba razume ti, kot sklicevanja na organe ali člane upravljalnega organa, odgovorne za navedeno funkcijo v skladu z nacionalno zakonodajo. Pri izvajanju teh smernic bi morali pristojni organi upoštevati nacionalno pravo družb in po potrebi navesti, za kateri organ ali člane upravljalnega organa bi se morale nanašati navedene funkcije.

V državah članicah, kjer upravljalni organ izvršne funkcije v celoti ali delno prenese na osebo ali notranji izvršni organ (npr. na izvršnega direktorja, poslovodno ekipo ali izvršni odbo r), bi se moralo za osebe, ki navedene izvršne funkcije opravljajo na podlagi zadevnega pooblastila, šteti, da opravljajo vodstveno funkcijo upravljalnega organa. Za namene teh smernic se vsako sklicevanje na upravljalni organ v vodstveni funkciji razume, kot da vključuje tudi člane izvršnega organa ali izvršnega direktorja, kot so opredeljeni v teh smernicah, tudi če niso bili predlagani ali imenovani za formalne člane upravljalnega organa ali organov zadevne institucije v skladu z nacionalno zakonodajo.

V državah članicah, kjer nekatere odgovornosti izvajajo neposredno delničarji, člani ali lastniki institucije, ne pa upravljalni organ, bi morale institucije zagotoviti, da se take odgovornosti in z njimi povezane odločitve izvajajo čim bolj v skladu s smer nicami, ki se uporabljajo za upravljalni organ.

Opredelitve izvršnega direktorja, finančnega direktorja in nosilca ključnih funkcij, ki se uporabljajo v teh smernicah, so le funkcionalne in niso namenjene temu, da se predpiše imenovanje takih direktorjev ali da se vzpostavijo take funkcije, razen če je tako določeno v ustrezni zakonodaji EU ali nacionalni zakonodaji.

Institucije bi morale upoštevati te smernice na posamični, subkonsolidirani in konsolidirani podlagi v skladu z ravnjo uporabe iz člena 109 Direktive 2013/36/EU, pristojni organi pa bi morali to upoštevanje zagotoviti.