6.3 Zapletene strukture in nestandardne ali nepregledne dejavnosti

Institucije bi se morale izogibati vzpostavljanju zapletenih in potencialno nepreglednih struktur. Institucije bi morale pri svojem odločanju upoštevati rezultate ocene tveganj, da bi ugotovile, ali se take strukture lahko uporabijo za namen, povezan s pranjem denarja, financiranjem terorizma ali drugimi kaznivimi dejanji na področju financ, ter za ustrezni nadzor in vzpostavljeni pravni okvir²³ . V ta namen bi morale institucije upoštevati vsaj:

• a. v kolikšni meri jurisdikcija, v kateri bo vzpostavljen a struktura, izpolnjuje standarde EU in mednarodne standarde o davčni preglednosti, preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma²⁴ ;
• b. v kolikšni meri se struktura uporablja za očiten ekonomski in zakoniti namen;
• c. v kolikšni meri bi se struktura lahko uporabljala za prikrivanje identitete končnega upravičenca;
• d. v kolikšni meri zahtevek stranke, na podlagi katerega bi lahko bila vzpostavljena struktura, zbuja zadržke ;
• e. ali bi lahko struktura upravljalnemu organu preprečila učinkovit nadzor ali sposobnost institucije za upravljanje pripadajočih tveganj in
• f. ali struktura ovira učinkovit nadzor pristojnih organov.

²³ Za nadaljnje podrobnosti o oceni tveganja države in tveganja, povezanega s posameznimi produkti in strankami, bi se morale institucije zanašati tudi na skupne smernice o dejavnikih tveganja pranja denarja/financiranja terorizma (EBA GL JC/2017/37), ki se trenutno pregledujejo.

²⁴ Glej tudi: https://eba.europa.eu/regulation-and-policy/anti-money-laundering-and-e-money/rts-on-the-implementation-of-group-wide-aml/cft-policies-in-third-countries.

Institucije v nobenem primeru ne bi smele vzpostavljati nepreglednih ali nepotrebno zapletenih struktur, ki niso jasno ekonomsko utemeljene ali nimajo jasnega pravnega namena, ali struktur, ki bi lahko vzbujale zaskrbljenost, da so morda ustvarjene za namen, povezan s finančnim kriminalom.

Pri vzpostavljanju takih struktur bi moral upravljalni organ razumeti njihov namen in z njimi povezana posebna tveganja ter zagotoviti ustrezno vključenost funkcij notranj ih kontrol. Takšne strukture se odobrijo in vzdržujejo le, če je njihov namen jasno opredeljen in razumljen ter če se je upravljalni organ prepričal, da so bila ugotovljena vsa večja tveganja, vključno s tveganjem ugleda , da se lahko vsa tveganja učinkovito upravljajo in se o njih ustrezno poroča ter je zagotovljen učinkovit nadzor. Bolj kot sta organizacijska in operativna struktura zapleteni in nepregledni ter večja kot so tveganja, intenzivnejši bi moral biti nadzor.

Institucije bi morale svoje odločitve dokumentirati in jih znati utemeljiti pristojnim organom.

Upravljalni organ bi moral zagotoviti sprejetje ustreznih ukrepov, s katerimi se preprečijo ali zmanjšajo tveganja, ki jih imajo dejavnosti v takih strukturah. To vključuje zagotavljanje, da:

• a. ima institucija vzpostavljene ustrezne politike in postopke ter dokumentirane procese (na primer uporabne limite tveganj, pretok informacij) za obravnavo, uskladitev, odobritev in upravljanje tveganj takih dejavnosti ob upoštevanju posledic za organizacijsko in operativno strukturo skupine, njenega profila tveganosti in tveganje ugleda;
• b. so informacije o teh dejavnostih in zadevnih tveganjih dostopne konsolidacijski instituciji ter notranjim in zunanjim revizorjem ter se poročajo upravljalnemu organu v nadzorni funkciji in pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje, ter
• c. institucija redno ocenjuje stalno potrebo po vzdrževanju takih struktur.

Te strukture in dejavnosti, vključno s skladnostjo z zakonskimi in strokovnimi standardi, bi se morale redno pregledovati, te preglede pa bi morala opravljati funkcija notranje revizije v skladu s pristopom na podlagi ocene tveganj.

Institucije bi morale pri izvajanju nestandardnih ali nepreglednih dejavnosti za stranke (na primer pomoč strankam pri vzpostavljanju podjetij v davčnih oazah , razvoj zapletenih struktur, financiranje transakcij zanje in zagotavljanje fiduciarnih storitev), ki vsebujejo enake izzive na področju notranjega upravljanja in ustvarjajo velika operativna tveganja in tveganja za ugled, sprejeti enake ukrepe za upravljanje tveganja kot za svoje lastne poslovne dejavnosti. Preučiti bi morale zlasti, zakaj želi stranka vzpostaviti določeno strukturo.