Področje uporabe

Te smernice veljajo za vse institucije, kot so opredeljene v njih, razen če ni sicer navedeno, da se neposredno nanašajo na institucije iz direktive CRD ali relevantne institucije.

V skladu s členom 109 Direktive 2013/36/EU morajo institucije iz direktive CRD, za katere se uporablja navedena direktiva, te smernice izpolnjevati na posamični, subkonsolidirani in konsolidirani podlagi, vključno z njihovimi podrejenimi družbami, za katere se Direktiva 2013/36/EU ne uporablja, tudi če imajo sedež v tretji državi, vključno finančnimi središči v davčnih oazah.

Namen teh smernic je zajeti vse obstoječe sisteme upravljanja, pri čemer nobeden ne izstopa. Te smernice ne posegajo v splošno porazdelitev pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom gospodarskih družb. Skladno s tem bi jih bilo treba uporabljati ne glede na sisteme upravljanja, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah (enotirni in/ali dvotirni sistem upravljanja in/ali drugi sistemi). Upravljalni organ, kot je opredeljen v točkah 7 in 8 člena 3(1) Direktive 2013/36/EU, bi bilo treba razumeti kot organ, ki ima vodstveno (izvršno) in nadzorno (neizvršno) funkcijo⁴ .

⁴ Glej tudi uvodno izjavo 56 Direktive 2013/36/EU.

Izraza „upravljalni organ v vodstveni funkciji“ in „upravljalni organ v nadzorni funkciji“ se v teh smernicah ne nanašata na nobeno posebno upravljavsko strukturo, sklicevanja na vodstveno (izvršno) ali nadzorno (neizvršno) funkcijo pa bi bilo treba razumeti, kot sklicevanja na organe ali člane upravljalnega organa, odgovorne za navedeno funkcijo v skladu z nacionalno zakonodajo.

V državah članicah, v katerih upravljalni organ izvršne funkcije delno ali v celoti prenese na osebo ali notranji izvršni organ (npr. glavnega izvršnega direktorja, poslovodno ekipo ali izvršni odbor), bi bilo treba osebe, ki te izvršne funkcije opravljajo na podlagi navedenega prenosa pooblastil, obravnavati kot osebe, ki sestavljajo vodstveno funkcijo upravljalnega organa. Za namene teh smernic bi bilo treba vsako sklicevanje na upravljalni organ v vodstveni funkciji razumeti, kot da vključuje tudi člane tega izvršnega organa ali glavnega izvršnega direktorja, kot so opredeljeni v teh smernicah, tudi če niso bili predlagani ali imenovani za formalne člane upravljalnega organa oziroma organov zadevne institucije v skladu z nacionalno zakonodajo.

V državah članicah, v katerih nekatere odgovornosti, ki so v teh smernicah dodeljene upravljalnemu organu, neposredno izvajajo delničarji, člani ali lastniki institucije, ne pa njen upravljalni organ, bi morale institucije zagotoviti, da se take odgovornosti in z njimi povezane odločitve izvajajo čim bolj v skladu s smernicami, ki se uporabljajo za upravljalni organ.

Opredelitve glavnega izvršnega direktorja, glavnega finančnega direktorja in nosilca ključnih funkcij, ki se uporabljajo v teh smernicah, so le funkcionalne in njihov namen ni predpisati imenovanje takih direktorjev ali vzpostavitev takih funkcij, razen če to predpisuje ustrezna zakonodaja EU ali nacionalna zakonodaja.

Vsako sklicevanje na „tveganja“ v teh smernicah bi moralo vključevati tudi tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter dejavnike okoljskega, socialnega in upravljavskega tveganja.