2. Ocenjevanje kolektivne primernosti upravljalnega organa, ki ga izvedejo institucije

Institucije bi morale pri izpolnjevanju obveznosti iz člena 91(7) Direktive 2013/36/EU zagotoviti, da ima upravljalni organ kot celota vedno ustrezno znanje, veščine in izkušnje, da lahko razume dejavnosti institucije, vključno z glavnimi tveganji. Ne glede na zahteve glede izkušenj, znanja in veščine za posameznega člana upravljalnega odbora bi morale institucije zagotoviti, da skupna sestava upravljalnega odbora odraža ustrezno širok razpon znanja, veščine in izkušenj za razumevanje dejavnosti institucije, vključno z glavnimi tveganji.

Institucije bi morale kolektivno primernost upravljalnega organa oceniti ali znova oceniti zlasti:

• a. kadar zaprosijo za izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti, tudi kadar se izda dovoljenje za opravljanje dodatnih dejavnosti;
• b. kadar se pomembno spremeni sestava upravljalnega organa, med drugim:
• i. zaradi imenovanja novih članov upravljalnega organa, ki je lahko med drugim posledica neposredne ali posredne pridobitve ali povečanja kvalificiranega deleža v instituciji⁹ ;
• ii. zaradi ponovnega imenovanja članov upravljalnega organa, če so se zahteve za to funkcijo spremenile ali če so člani imenovani na drugo funkcijo v upravljalnem organu;
• iii. kadar imenovanim ali znova imenovanim članom preneha članstvo v upravljalnem organu;
• c. med rednim delovanjem v skladu z odstavkom 31.

⁹ Glej opombo 17.

Institucije bi morale kolektivno primernost članov upravljalnega organa znova oceniti zlasti:

• a. kadar se pomembno spremeni poslovni model institucije, njena nagnjenost k prevzemanju tveganj ali njena strategija ali sestava na posamični ravni ali na ravni skupine;
• b. v okviru pregleda ureditve notranjega upravljanja, ki ga opravi upravljalni organ;
• c. kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum storitve ali poskusa storitve, v preteklem ali trenutnem obdobju, pranja denarja ali financiranja terorizma ali kadar v zvezi z navedeno institucijo obstaja povečano tveganje za to in zlasti kadar :
• i. razpoložljive informacije kažejo, da institucija ni uvedla ustreznih notranjih kontrol ali mehanizmov nadzora za spremljanje in zmanjševanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma (npr. kot je opredeljeno z nadzornimi ugotovitvami s pregledov na kraju samem ali pregledov na daljavo, nadzorniškega dialoga ali v okviru sankcij);
• ii. se na podlagi razpoložljivih informacij ugotovi, da institucija krši obveznosti glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v domači državi članici ali državi članici gostiteljici ali tretji državi, ali
• iii. razpoložljive informacije kažejo, da je institucija pomembno spremenila svojo poslovno dejavnost ali poslovni model na način, ki kaže, da se je njena izpostavljenost tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma bistveno povečala;
• d. v katerem koli primeru, ki lahko drugače pomembno vpliva na kolektivno primernost upravljalnega organa.

Pri ponovnem ocenjevanju kolektivne primernosti bi se morale institucije osredotočiti na pomembne spremembe poslovnih dejavnosti, strategij in profila tveganosti institucije ter porazdelitve dolžnosti v upravljalnem organu ter na učinek teh sprememb na zahtevano kolektivno znanje, veščine in izkušnje upravljalnega organa.

Institucije bi morale primernost ocenjevati na podlagi pojmov, opredeljenih v naslovu III, ter izvajati politiko glede primernosti iz naslova VI in postopke iz naslova VII.

Za začetno in stalno ocenjevanje kolektivne primernosti upravljalnega organa so odgovorne institucije. Te so za ocenjevanje in zagotavljanje kolektivne primernosti upravljalnega organa odgovorne tudi, kadar ocenjevanje hkrati izvajajo pristojni organi za nadzorne namene.