7. Merila glede kolektivne primernosti

Upravljalni organ bi moral biti kot celota sposoben razumeti dejavnosti institucije, vključno z glavnimi tveganji. Če v tem oddelku ni navedeno drugače, bi bilo treba ta merila uporabljati ločeno za upravljalni organ v vodstveni funkciji in ločeno za upravljalni organ v nadzorni funkciji.

Člani upravljalnega organa bi morali biti kot skupina sposobni sprejemati ustrezne odločitve v zvezi s poslovnim modelom, nagnjenostjo k prevzemanju tveganj, strategijo in trgi, na katerih deluje institucija.

Člani upravljalnega organa v nadzorni funkciji bi morali biti kot skupina sposobni učinkovito izpodbijati in spremljati odločitve upravljalnega organa v vodstveni funkciji.

V upravljalnem organu kot celoti bi morala biti zastopana vsa področja znanja, potrebna za poslovne dejavnosti institucije, in sicer tako, da imajo njegovi posamezni člani zadostno strokovno znanje. V upravljalnem organu bi moralo biti dovolj članov, ki imajo znanje na vsakem izmed teh področij, da bi bilo mogoče razpravljati o odločitvah, ki jih je treba sprejeti. Člani upravljalnega organa bi morali biti kot skupina sposobni predstaviti svoja stališča in vplivati na postopek odločanja v upravljalnem organu.

Sestava upravljalnega organa bi morala odražati znanje, veščine in izkušnje, potrebne za izpolnjevanje njegovih odgovornosti. To med drugim pomeni, da upravljalni organ kot celota ustrezno pozna področja, za katera so člani kolektivno odgovorni, ter je sposoben učinkovito upravljati in nadzorovati institucijo, vključno s:

• a. poslovanjem institucije in glavnimi tveganji, povezanimi z njim;
• b. vsemi pomembnimi dejavnostmi institucije;
• c. pomembnimi področji sektorske/finančne pristojnosti, vključno s finančnimi in kapitalskimi trgi, kapitalsko ustreznostjo in modeli, okoljskimi, upravljavskimi in socialnimi tveganji in njihovimi dejavniki;
• d. finančnim računovodstvom in poročanjem;
• e. upravljanjem tveganj, zagotavljanjem skladnosti in notranjo revizijo;
• f. informacijsko tehnologijo in varnostjo;
• g. lokalnimi, regionalnimi in globalnimi trgi, kjer je primerno;
• h. pravnim in regulativnim okoljem;
• i. vodstvenimi spretnostmi in izkušnjami;
• j. sposobnostjo strateškega načrtovanja;
• k. upravljanjem mednarodnih ali nacionalnih skupin in tveganj, povezanih s skupinskimi strukturami, kjer je primerno.

Upravljalni organ v vodstveni funkciji bi moral imeti kot celota visoko raven vodstvenih veščine, upravljalni organ v nadzorni funkciji pa bi moral imeti kot celota zadostne upravljavske veščine, da lahko učinkovito organizira svoje naloge ter razume in izpodbija prakse vodenja in odločitve upravljalnega organa v vodstveni funkciji.