14.1.2 Merila uspešnosti, ki upoštevajo tveganja

Investicijska podjetja bi morala določiti in dokumentirati kvantitativna in kvalitativna merila uspešnosti, vključno s finančnimi in nefinančnimi, za posameznike, poslovne enote in EBA Public

investicijsko podjetje. Merila uspešnosti ne bi smela spodbujati pretiranega prevzemanja tveganj ali zavajanja pri prodaji produktov.

Investicijska podjetja bi morala zagotoviti ustrezno ravnotežje med kvantitativnimi in kvalitativnimi ter absolutnimi in relativnimi merili.

Merila, ki se uporabl jajo za merjenje tveganj in uspešnosti, bi morala biti čim tesneje povezana z odločitvami zaposlenega, čigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja, in kategorije zaposlenih, katerih uspešnost se meri, ter bi morala zagotoviti, da postopek dodelitve ustrezno vpliva na vedenje zaposlenih.

Merila uspešnosti bi morala vključevati dosegljive cilje in ukrepe, na katere lahko zaposleni, čigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega po djetja, v določenem obsegu neposredno vpliva. Pri ocenjevanju uspešnosti bi bilo treba meriti dejanske rezultate in izide.

Kvantitativna merila bi se morala uporabiti za obdobje, ki je dovolj dolgo, da ustrezno zajame tveganje, ki ga prevzamejo opredeljeni zaposleni, poslovne enote in investicijsko podjetje, ter bi morala biti prilagojena tveganju in vključevati ukrepe ekonomske učinkovitosti. Investicijska podjetja bi morala merila uspešnosti uporabljati tudi za sredstva, ki jih upravljajo. Primeri kvantit ativnih meril uspešnosti, ki se uporabljajo na področju upravljanja premoženja in izpolnjujejo zgoraj navedene določbe, so notranja stopnja donosa (IRR), dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), količnik alfa, absolutni in relativni donos, Sh arpov količnik in zbrana sredstva.

Kazalniki gospodarnosti poslovanja (npr. dobiček, prihodki, produktivnost, stroški in metrike obsega) ali nekatera tržna merila (npr. cena delnice in celotni donos za delničarja) ne vključujejo eksplicitnih prilagoditev tveganjem in so zelo kratkoročni, zato ne zajemajo vseh tveganj v okviru dejavnosti zaposlenega, čigar poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja. Za taka merila uspešnosti so potrebne dodatne prilagoditve tveganjem.

Kvalitativna merila (kot so doseganje rezultatov, skladnost s strategijo v okviru nagnjenosti k prevzemanju tveganj in pretekla skladnost) bi morala biti relevantna na ravni investicijskega podjetja, poslovne enote ali posameznika. Primeri kvalitativnih meril so doseganje strateških ciljev, zadovoljstvo strank, ravnanje v skladu s politiko upravljanja tveganj, skladnost z notranjimi in zunanjimi pravili, vodenje, timsko delo, ustvarjalnost, motivacija ter sodelovanje z drugimi poslovnimi enotami, funkcijami notranjih kontrol in korporativnimi funkcijami.