Notranje poročanje

Sistemi institucij za notranje poročanje o tveganjih bi morali zagotavljati točne in celovite informacije o njihovi izpostavljenosti IRRBB. Notranja poročila bi bilo treba pripravljati vsaj četrtletno.

Notranja poročila z informacijami na ustreznih ravneh združevanja (na konsolidirani podlagi, na nivoju valute) bi bilo treba predložiti upravljalnemu organu ali njegovim pooblaščencem in jih redno pregledovati. Poročila bi morala vsebovati raven informacij, prilagojeno določeni ravni upravljanja (npr. upravljalni organ, višje vodstvo) in posameznemu položaju institucije ter ekonomskemu okolju.

Poročila o IRRBB bi morala zagotoviti združene informacije in zadostne podrobnosti, da lahko upravljalni organ ali njegovi pooblaščenci ocenijo občutljivost institucije na spremembe tržnih pogojev in druge pomembne dejavnike tveganja. Vsebina poročil bi morala odražati spremembe profila tveganosti institucije in ekonomskega okolja ter primerjati trenutno izpostavljenost z limiti.

Za namen poročanja o morebitnih pomanjkljivosti modeliranja bi poročila o IRRBB morala redno vključevati rezultate pregledov in revizij modela ter primerjave preteklih napovedi ali ocen tveganja z dejanskimi rezultati. Institucije bi morale zlasti oceniti modelirane izgube pri predčasnih poplačilih v primerjavi z zgodovinsko realiziranimi izgubami. Portfelje, za katere so lahko značilni precejšnji tržni premiki, bi bilo treba jasno opredeliti in spremljati vpliv v okviru upravljavskega informacijskega sistema institucije ter jih nadzorovati skupaj z morebitnimi drugimi portfelji, ki so izpostavljeni tržnemu tveganju.

Čeprav se vrste poročil, ki se pripravijo za upravljalni organ ali njegove pooblaščence, spreminjajo glede na sestavo portfelja institucije, bi morali v skladu z odstavkoma 65 in 66 vključevati:

• (a) povzetke združenih izpostavljenosti IRRBB institucije, vključno z informacijami o izpostavljenosti tveganju vrzeli, tveganju osnove in opcijskemu tveganju. Sredstva, obveznosti, denarne tokove in strategije, od katerih sta odvisna raven in smer IRRBB, bi bilo treba opredeliti in pojasniti;
• (b) poročila, ki kažejo skladnost institucije s politikami in limiti;
• (c) ključne predpostavke in parametre modeliranja, kot so značilnosti vlog brez določene zapadlosti (NMD), predčasnih poplačil posojil z nespremenljivo obrestno mero, predčasnih dvigov vezanih vlog z nespremenljivo obrestno mero, črpanje prevzetih kreditnih obveznosti, združevanja valut in obravnavo tržnih marž;
• (d) podrobnosti o vplivu sprejetih ključnih predpostavk modeliranja na mere IRRBB, vključno s spremembami predpostavk glede na različne scenarije obrestnih mer;
• (e) podrobnosti o vplivu obrestno izvedenih finančnih instrumentov na mere IRRBB;
• (f) podrobnosti o vplivu instrumentov merjenih po pošteni vrednosti, vključno s sredstvi in obveznostmi, razvrščenimi na tretjo raven hierarhije poštene vrednosti ( Level 3 sredstva in obveznosti), na mere IRRBB;
• (g) rezultate stresnih testov iz poglavja 4.3.4, šokov iz poglavja 4.3.3, nadzorniških testov odstopanja iz odstavka 5 člena 98 Direktive 2013/36/EU in ocen občutljivosti na ključne predpostavke in parametre; ter
• (h) povzetke pregledov politik, postopkov in ustreznosti sistemov merjenja IRRBB, vključno z ugotovitvami notranjih in zunanjih revizorjev ali drugih enakovrednih zunanjih strokovnjakov (kot so svetovalci).

Na podlagi teh poročil bi morali biti upravljalni organ ali njegovi pooblaščenci sposobni oceniti občutljivost institucije za spremembe tržnih pogojev in druge pomembne dejavnike tveganja, s posebnim sklicevanjem na portfelje, za katere so lahko značilni precejšnji tržni premiki.

Notranji sistem merjenja bi moral ustvarjati poročila v obliki, ki različnim ravnem vodstva institucije omogoča njihovo enostavno razumevanje in pravočasno sprejemanje ustreznih odločitev. Poročila bi morala biti podlaga za redno spremljanje, ali institucija posluje v skladu s svojo strategijo in sprejetimi limiti za tveganja spremembe obrestne mere ali ne.