2.2. Izračun rezultata v okviru SREP

Pristojni organi bi morali uporabljati dosleden sistem za izračun rezultata, da bi se olajšala komunikacija med pristojnimi organi in kolegiji nadzornikov ter spodbudili primerljivost in enaki konkurenčni pogoji za vse institucije, ter pri ocenjevanju elementov SREP dajati prednost nadzorniškim virom in ukrepom. Rezultate svojih ocen bi morali povzeti tako, da bi izračunali rezultate tveganja, rezultate posameznih elementov SREP in skupni rezultat SREP.

Pri izračunu rezultatov tveganja, rezultatov posameznih elementov SREP in skupnega rezultata SREP bi morali pristojni organi upoštevati merila, navedena v tabelah na koncu vsakega ustreznega poglavja in naslova teh smernic, ter pri tem uporabiti nadzorniško presojo. Čeprav ta merila služijo kot izhodišče za izračun rezultata, jih ne bi smeli razumeti kot rutinski kontrolni seznam, ki bi ga bilo treba izpolniti za vsak element, niti se ne bi smelo šteti, da se z njimi vzpostavlja hierarhija pomembnosti med elementi. Pač pa naj bi bili vodilo pristojnim organom pri izračunu rezultata, pri čemer morajo upoštevati medsebojno vplivanje in pomembnost različnih elementov znotraj posamezne razsežnosti institucije, ki jo ocenjujejo.

Namen rezultata tveganja je ugotoviti verjetnost, da bodo tveganja za kapital, likvidnost in financiranje znatno vplivala na institucijo. Rezultati posameznih elementov SREP in skupni rezultat SREP kažejo stopnjo tveganj za sposobnost delovanja institucije; zlasti skupni rezultat SREP bi moral odražati nadzorniško mnenje o splošni sposobnosti delovanja institucije iz naslova 9. Slika 1. Pregled okvira za izračun rezultata

Skupni rezultat SREP

Rezultat upravljanja Rezultat in notranjega kontrole na kapitalske Rezultat likvidnostne Rezultat

poslovnega analize ravni celotne institucije ustreznosti ustreznosti ustreznosti in

modela financiranja

Rezultati so naslednji: 1 (nizko tveganje), 2 (srednje nizko tveganje), 3 (srednje visoko tveganje) in 4 (visoko tveganje – to je najslabša možna ocena). Dodaten rezultat „F“ se lahko izračuna le za skupno oceno SREP, kot je pojasnjeno v odstavku 38. Pristojni organi lahko za notranjo uporabo, na primer pri načrtovanju virov, uvedejo bolj razčlenjen izračun rezultata, če se upošteva splošni okvir za izračun rezultata iz teh smernic.

Pristojni organi bi morali rezultate po dokončanju ocen SREP pregledovati vsaj tako pogosto, kot je določeno v modelu posredovanja SREP v oddelku 2.4. Brez nepotrebnega odlašanja bi jih bilo treba pregledati tudi v primeru pomembnih novih ugotovitev ali pomembnega razvoja dogodkov.

2.2.1. Rezultati tveganja

Rezultati tveganja se izračunajo za povzetek tveganj za kapital (kot je določeno v naslovu 6). Ti rezultati pomenijo verjetnost, da bo imelo tveganje pomemben bonitetni vpliv na institucijo (npr. morebitna izguba), in sicer po upoštevanju kakovosti kontrol tveganj za ublažitev tega vpliva (tj. preostalega tveganja), vendar pred upoštevanjem zmožnosti institucije, da zmanjša tveganje z razpoložljivimi kapitalskimi ali likvidnostnimi viri.

Pristojni organi bi morali rezultat tveganja določiti na podlagi ocene ravni tveganja pri delovanju institucije, pri čemer bi morali ustrezno upoštevati ustreznost okvira institucije za upravljanje tveganj in kontrole. Zlasti lahko ustrezen okvir za upravljanje tveganj in kontrole ublaži bonitetni vpliv posameznega tveganja, medtem ko lahko šibek okvir ta vpliv še okrepi. Pri oceni tveganja pri delovanju ter ustreznosti upravljanja in kontrol bi bilo treba upoštevati merila iz tabele 6 za kreditno tveganje in tveganje nasprotne stranke, tabele 8 za tržno tveganje, tabele 10 za operativno tveganje, tabele 12 za tveganje spremembe obrestne mere in kreditnega razmika v bančni knjigi (IRRBB in CSRBB) ter tabele 17 za likvidnost in financiranje.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju tveganj za kapital upoštevati tudi ustrezne podkategorije (npr. tveganje koncentracije ali deželno tveganje kot del ocene kreditnega tveganja in tveganja nasprotne stranke iz naslova 6). Glede na pomembnost katere koli od teh podkategorij za posamezno institucijo se lahko pristojni organi odločijo, da jih ocenijo in rezultate izračunajo posamično.

Pristojni organi lahko pri izračunu rezultatov tveganja uporabijo različne metode; rezultata za „tveganje“ ter „upravljanje tveganja in kontrole“ lahko izračunajo ločeno (kar privede do vmesnega in končnega rezultata) ali pa ju izračunajo skupaj. Tudi vsa tveganja za kapital lahko združijo v skupni rezultat.

2.2.2. Izračuni rezultatov posameznih elementov SREP in skupnega rezultata SREP

Na koncu skupne ocene SREP bi morali pristojni organi oblikovati celovit pregled profila tveganja in sposobnosti delovanja institucije na podlagi štirih elementov SREP:

• a. poslovnega modela in strategije iz naslova 4;
• b. notranjega upravljanja in kontrol na ravni celotne institucije iz naslova 5;
• c. kapitalske ustreznosti iz naslova 7;
• d. likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja iz naslova 8.

Kapitalska in likvidnostna ustreznost ter ustreznost financiranja pomenijo nadzorniško mnenje

• o zmožnosti institucije, da s kapitalskimi in likvidnostnimi viri zmanjša/krije tveganja za kapital, likvidnost in financiranje iz naslovov 6 in 8 in/ali druge elemente, za katere je bila določena dodatna kapitalska zahteva iz naslova 7.

Končni rezultat je skupni rezultat SREP. Ta vključuje rezultate štirih zgoraj navedenih elementov SREP ter nadzorniško presojo. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da skupni rezultat SREP pokaže splošno sposobnost delovanja institucije, vključno s tem, ali institucija „propada ali bo verjetno propadla“ v smislu člena 32 Direktive 2014/59/EU, pri čemer se upoštevajo smernice organa EBA o propadanju ali verjetnem propadu⁸ . Kadar je glede na rezultat skupne ocene SREP mogoče šteti, da institucija propada ali bo verjetno propadla, bi morali dodeliti rezultat „F“ in uporabiti postopek sodelovanja z organi za reševanje, kot je opredeljen v členu 32 Direktive 2014/59/EU.

⁸ Smernice organa EBA o razlagi različnih okoliščin, v katerih se za institucijo šteje, da propada ali bo verjetno propadla, v skladu s členom 32(6) Direktive 2014/59/EU (EBA/GL/2015/07).

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da rezultati elementov SREP in skupni rezultat SREP:

• a. odražajo verjetnost, da bo za obravnavo pomislekov treba sprejeti nadzorniške ukrepe;
• b. spadajo med sprožilne dejavnike za odločitev o tem, ali se bodo uporabili ukrepi za zgodnje posredovanje v skladu s smernicami organa EBA o sprožilnih dejavnikih za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje⁹ ;
• c. prispevajo k prednostnemu razvrščanju in načrtovanju nadzorniških virov ter določanju prednostnih nalog v načrtu nadzorniških pregledov (SEP).

⁹ Smernice organa EBA o sprožilnih dejavnikih za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje (EBA/GL/2015/03).