2.4. Sorazmernost in nadzorniško posredovanje

Pristojni organi bi morali obseg, pogostost, podrobnost in intenzivnost nadzorniškega posredovanja pri instituciji prilagoditi v skladu z njeno kategorijo in ob upoštevanju načela sorazmernosti. Pristojni organi bi morali pri načrtovanju dejavnosti SREP upoštevati model minimalnega posredovanja SREP, ki je prikazan v tabeli 1. Model prikazuje intenzivnost nadzorniškega posredovanja glede na kategorijo institucije. Model se ne bi smel razlagati kot ovira za dodelitev virov za opredeljene nadzorniške prednostne naloge. Pristojni organi bi zato lahko ne glede na kategorizacijo institucije določili poudarek in razčlenjenost svoje ocene tako, da bi odražala profil tveganja institucije, pomembnost različnih tveganj, trendov in nastajajočih tveganj, opredeljenih pri spremljanju ključnih kazalnikov iz naslova 3, stresno testiranje iz naslova 11 ali rezultate prejšnjih ocen SREP.

Pristojni organi bi morali v okviru tega modela oblikovati mnenje o vseh elementih SREP (analizi poslovnega modela, upravljanju/notranjih kontrolah, tveganjih za kapital ter tveganjih za likvidnost in financiranje) v skladu z najmanjšo pogostostjo iz tabele 1, hkrati pa bi morali biti še vedno sposobni pripraviti letno smiselno in celovito oceno o sposobnosti delovanja institucije (povzetek skupne ocene SREP).

To mnenje bi moralo temeljiti na informacijah, zbranih v okviru vseh nadzorniških dejavnosti, navedenih v odstavku 13. Zlasti podatki iz preteklih let lahko služijo tudi kot izhodišče za oceno in povzetek skupne ocene SREP, če je pristojni organ – tudi ob upoštevanju četrtletnega spremljanja kazalnikov – ugotovil, da se profil tveganja institucije ni bistveno spremenil.

Pristojni organi bi morali posredovati pri upravljalnem organu in višjemu vodstvu institucij¹⁴ v skladu z najmanjšo pogostostjo, navedeno v tabeli 1. Ne glede na kategorijo institucije bi morali okrepiti svoje posredovanje, da bi zagotovili nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev iz prejšnjih ocen SREP ali za spremljanje institucij s profili višjega/hitro spreminjajočega se tveganja ali s slabim skupnim rezultatom SREP, ki odraža resne nadzorniške pomisleke.

¹⁴ Kakor je opredeljeno v členu 3(1), točka 9, Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/2026-01-11).

Kadar so institucije del čezmejnih skupin, bi morali pristojni organi v okviru kolegijev nadzornikov razpravljati o tem, kako nameravajo izvesti oceno SREP, da bi v zgodnji fazi opredelili morebitne pomisleke ter prilagodili in uskladili pristop med organi iz naslova 10.

Tabela 1. Uporaba SREP za različne kategorije institucij

ocenah, če se glede na razpoložljive informacije (npr. spremljanje kazalnikov in poročanje) ni nič bistveno spremenilo, ne glede na kategorizacijo institucije.

**Najmanjša pogostost ocenjevanja vseh elementov SREP se za institucije kategorije 4 lahko podaljša s treh na pet let, če: (i) imajo stabilen profil z nizkim tveganjem, stabilne finančne metrike in zadostne varnostne rezerve ter (ii) četrtletno spremljanje ključnih kazalnikov tveganja (KRI) ne vzbuja zaskrbljenosti.

Kadar pristojni organi ugotovijo, da imajo institucije podobne profile tveganja ali bi lahko bile izpostavljene podobnim nastajajočim tveganjem, lahko izvedejo tematske ocene SREP za več institucij kot eno oceno (npr. lahko se izvede analiza poslovnega modela za vse male hipotekarne posojilodajalce, saj bodo verjetno za vse te institucije ugotovljene enake težave, kar zadeva njihovo sposobnost delovanja). Pristojni organi lahko v skladu s členom 97(4a) Direktive 2013/36/EU uporabijo tudi prilagojene metodologije za uporabo SREP za institucije s podobnimi profili tveganja, kot so podobni poslovni modeli ali geografska lokacija izpostavljenosti.

Za institucije, zajete z načrtom nadzorniških pregledov, ki se zahteva v skladu s členom 99 Direktive 2013/36/EU, bi morali pristojni organi zagotoviti, da je raven posredovanja in uporabe SREP določena s tem načrtom.

Pristojni organi bi morali pri načrtovanju nadzorniških dejavnosti te dejavnosti usklajevati tako notranje, da se zagotovi skladna ocena, kot tudi z drugimi stranmi, ki so neposredno ali posredno vključene v oceno, zlasti kadar je potreben njihov prispevek.