6.5. Ocena obrestnega tveganja in tveganja kreditnega razmika, ki izhajata iz dejavnosti netrgovalne knjige

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju obrestnega tveganja pri delovanju, ki izhaja iz obrestno občutljivih pozicij iz netrgovalnih bilančnih in zunajbilančnih dejavnosti (kar se običajno imenuje obrestno tveganje v netrgovalni knjigi ali IRRBB), in tveganja kreditnega razmika, ki izhaja iz pozicij v netrgovalni knjigi (kar se običajno imenuje CSRBB), ter ustreznosti okvira notranjih kontrol med drugim oceniti, ali institucija upošteva pravne akte, ki so ločeno objavljeni na spletnem mestu organa EBA, kot je navedeno v odstavku 12.

Pristojni organi bi morali oceniti IRRBB, vključno z varovanji za te pozicije, ne glede na njihovo pripoznavanje in merjenje ter ne glede na pripoznavanje in vrednotenje izgub in dobičkov za računovodske namene.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju IRRBB upoštevati ustreznost in pomembnost vsaj naslednjih podkategorij³⁹ : tveganje vrzeli, tveganje osnove in opcijsko tveganje.

³⁹ Neizčrpna razčlenitev podkategorij IRRBB je na voljo v Prilogi IV.

Oceno tveganja IRRBB je treba razlikovati od ocene tveganja CSRBB, ki bi jo morali pristojni organi prav tako opraviti v skladu z oddelkom 6.5.3. Pristojni organi bi morali zlasti upoštevati, ali se v okviru notranjih sistemov institucij ustrezno ocenjuje in spremlja tveganje CSRBB z vidika ekonomske vrednosti in čistih prihodkov od obresti (vključno s spremembami tržne vrednosti), ter ustrezno opredeliti CSRBB in določiti njegovo področje uporabe⁴⁰ .

⁴⁰ Tudi ob upoštevanju smernic iz dokumenta EBA/2022/14.

Pristojni organi bi morali na podlagi celovite ocene tveganja IRRBB pri delovanju ter ukrepov upravljanja tveganja in kontrol v zvezi z IRRBB in CSRBB oblikovati mnenje o IRRBB in CSRBB, kar privede so skupnega rezultata na podlagi meril iz tabele 12. Rezultat ocene vsakega posameznega tveganja bi moral biti izražen v povzetku ugotovitev in pojasnilu glavnih dejavnikov tveganja.

6.5.2. IRRBB

6.5.2.1. Ocena IRRBB pri delovanju

Na podlagi ocene IRRBB pri delovanju bi morali pristojni organi določiti glavne dejavnike izpostavljenosti institucije IRRBB in oceniti morebiten bonitetni vpliv tega tveganja na institucijo.

Predhodna ocena

Pri določanju obsega ocene IRRBB bi morali pristojni organi najprej opredeliti vire IRRBB, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena institucija, in morebitne večje spremembe. Pri tem bi morali uporabiti znanje, pridobljeno iz informacij ICAAP in ILAAP, zbranih za namene SREP, iz poročanja o IRRBB, iz ocene drugih elementov SREP, iz primerjave položaja institucije s položajem primerljivih subjektov in iz katerih koli drugih nadzorniških dejavnosti. V okviru tega bi morali pristojni organi preučiti, kako institucija upravlja obrestno tveganje, vključno z njeno glavno strategijo upravljanja IRRBB in nagnjenostjo k prevzemanju tveganja v zvezi z IRRBB, ter raven notranjega kapitala, ki ga je institucija dodelila za IRRBB.

Narava in sestava profila obrestnega tveganja institucije

Pristojni organi bi morali oblikovati jasno mnenje o tem, kako lahko spremembe obrestnih mer negativno vplivajo na čiste prihodke od obresti (in, kjer je ustrezno, dobiček) in ekonomsko vrednost institucije (sedanjo vrednost pričakovanih denarnih tokov), da si ustvarijo kratkoročno in dolgoročnejše mnenje o možni grožnji za kapitalsko ustreznost.

V ta namen bi morali pristojni organi analizirati in oblikovati jasno mnenje o strukturi in značilnostih sredstev, obveznosti in zunajbilančnih izpostavljenosti institucije, vključno z njihovo občutljivostjo na spremembe obrestnih mer, zapadlosti in datumov prevrednotenja, ter o deležu produktov in pozicij z negotovimi zapadlostmi (npr. z vgrajenimi opcijami ali možnostjo predčasnih poplačil) in morebitnimi s tem povezanimi vedenjskimi predpostavkami.

Poleg tega bi morali pristojni organi pregledati strategijo institucije glede varovanja pred tveganjem in obseg, v katerem se lahko uporablja naravno varovanje pred tveganjem (pri čemer bi morali upoštevati tudi zanesljivost modeliranja zapadlosti prevrednotenja za postavke z neopredeljeno zapadlostjo), znesek izvedenih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za varovanje pred tveganjem, in ali lahko izvedeni finančni instrumenti zmanjšajo občutljivost pri ekonomski vrednosti lastniškega kapitala, neto prihodkih od obresti ali drugih metrikah, ki jih institucija uporablja notranje.

Pristojni organi bi morali pozornost nameniti tudi morebitnim koncentracijam (npr. v portfeljih posojil ali obveznic) v smislu zapadlosti prevrednotenja ali pri produktih z avtomatično ali vedenjsko opcionalnostjo, nedonosnimi izpostavljenostmi ter naravo IRRBB, vgrajenega v instrumente poštene vrednosti, vključno z manj likvidnimi instrumenti, kot so sredstva in obveznosti ravni 3.

Pri analizi vpliva na dobiček institucije bi morali pristojni organi upoštevati, v kolikšni meri so donosi institucije odvisni od obrestno občutljivih pozicij, in določiti, kako bi različne spremembe obrestnih mer vplivale na čiste prihodke institucije od obresti in določanje vplivov sprememb tržne vrednosti instrumentov – odvisno od računovodske obravnave –, ki se kažejo v izkazu poslovnega izida ali neposredno v lastniškem kapitalu (npr. prek drugega vseobsegajočega donosa).

Pri analizi vpliva na ekonomsko vrednost in dobiček institucije bi morali pristojni organi najprej upoštevati rezultate nadzorniških testov odstopanj, ki so določeni v členu 98(5) Direktive 2013/36/EU in podrobneje opredeljeni v Delegirani uredbi (EU) 2024/856, da bi dobili začetno primerjalno vrednost, ki bi jo lahko uporabili za primerjavo, kako spreminjanje obrestnih mer vpliva na institucijo. Pri tej oceni bi morali pristojni organi posebno pozornost nameniti občutljivosti denarnih tokov za prevrednotenja, kar zadeva njihovo časovno razporeditev in količino, na spremembe v osnovnih ključnih predpostavkah (predvsem za račune strank brez določenih datumov prevrednotenja, račune strank z vgrajeno opcionalnostjo glede strank in/ali lastniški kapital).

Če se institucija na podlagi nadzorniškega testa odstopanj pri čistih prihodkih od obresti opredeli kot odstopajoča, bi morali pristojni organi, kadar se to zdi primerno (npr. glede na poslovni model institucije), razmisliti o analizi dodatnih vidikov, da bi dopolnili oceno. Med dodatne vidike, ki jih je treba upoštevati, bi lahko spadale spremembe tržne vrednosti instrumentov po pošteni vrednosti, ocena najslabših napovedi neto prihodkov od obresti v primerjavi s trenutno realiziranimi neto prihodki od obresti ter v primerjavi z upravnimi stroški/splošnimi stroški in neto provizijami/pristojbinami za upoštevanje vgrajenih izgub/dobičkov zaradi ugotovljenih sprememb obrestnih mer in tržnih razmer.

Pristojni organi bi morali pozornost nameniti občutljivosti denarnih tokov na spremembe v vrednotenju instrumentov poštene vrednosti v netrgovalni knjigi, vključno z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo za varovanje instrumentov iz netrgovalne knjige (npr. vpliv sprememb tržnega vrednotenja pri instrumentih poštene vrednosti na izkaz poslovnega izida, učinkovitost varovanja pred tveganji).

Poleg uporabe nadzorniškega testa odstopanj iz člena 98(5) Direktive 2013/36/EU, ki je podrobneje opredeljen v Delegirani uredbi (EU) 2024/856, lahko pristojni organi od institucij zahtevajo, da upoštevajo tudi druge scenarije pretresa za obrestne mere.

Pristojni organi bi morali pri svoji kvantitativni oceni upoštevati tudi rezultate notranjih ali standardiziranih metodologij institucije za merjenje IRRBB, pri čemer bi morali za institucije, ki poslujejo v različnih valutah, oceniti tudi vpliv, ki ga imajo različne valute na kazalnike ekonomske vrednosti in dobička, ter – kadar se uporablja notranja metodologija – pristope, ki jih institucije uporabljajo za združevanje podatkov med temi valutami. Na podlagi analize teh metodologij bi morali pristojni organi bolje razumeti glavne dejavnike tveganja, na katerih temelji profil IRRBB institucije.

Pri analizi rezultatov vpliva nadzorniških testov odstopanj in notranjih ali standardiziranih metodologij institucije bi morali pristojni organi upoštevati „trenutne“ podatke in pretekle trende. Te stopnje bi bilo treba primerjati s primerljivimi subjekti in obravnavati v okviru razmer na globalnem trgu.

Scenariji pretresa in stresno testiranje

Pristojni organi bi morali oceniti in upoštevati rezultate obrestnih scenarijev pretresa za stalno upravljanje in stresnih testov IRRBB, ki jih institucija izvaja v okviru svojega stalnega procesa notranjega upravljanja. V tem okviru bi se morali pristojni organi zavedati glavnih virov IRRBB institucije, zlasti pa vpliva sprememb v vedenjskih predpostavkah, na primer na vloge brez določene zapadlosti.

Če se pri pregledu rezultatov scenarijev pretresa in stresnih testov institucije ugotovi posebno kopičenje prevrednotenja/zapadlosti na različnih točkah krivulje oziroma obstaja sum za to, lahko pristojni organi izvedejo dodatne analize.

6.5.2.2 Ocena okvira za upravljanje in kontrolo IRRBB

Za zagotovitev celovitega razumevanja profila obrestnega tveganja institucije v netrgovalni knjigi bi morali pristojni organi pregledati upravljanje in okvir, na katerem temeljijo izpostavljenosti institucije obrestnemu tveganju.

Strategija upravljanja IRRBB in nagnjenost institucije k prevzemanju IRRBB

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija vzpostavljeno zanesljivo, jasno oblikovano in dokumentirano strategijo upravljanja IRRBB in nagnjenost k prevzemanju IRRBB, ki ju odobri upravljalni organ. Pri tej oceni bi morali pristojni organi med drugim upoštevati vlogo upravljalnega organa pri določanju, odobritvi in pregledu strategije upravljanja IRRBB in nagnjenosti k prevzemanju tega tveganja, pravilno izvajanje te strategije s strani višjega vodstva ter njeno ustreznost za institucijo glede na njen poslovni model, tržno okolje in vlogo v finančnem sistemu ter kapitalsko ustreznost.

Organizacijski okvir in okvir notranjih kontrol

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija ustrezen organizacijski okvir in jasno dodeljene odgovornosti za funkcije upravljanja, merjenja, spremljanja in kontrole IRRBB z zadostnimi človeškimi in tehničnimi viri. Pri tej oceni bi morali upoštevati ustreznost linij odgovornosti za splošno upravljanje IRRBB ter za sprejemanje, spremljanje in kontrolo IRRBB ter poročanje o njem, vključno z neodvisnostjo na področju kontrole IRRBB.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija jasno opredeljene politike in postopke za upravljanje IRRBB, ki so skladni z njeno strategijo upravljanja IRRBB in nagnjenostjo k prevzemanju IRRBB ter ki jih odobri in redno pregleduje upravljalni organ. Politike bi morale biti jasno oblikovane in objavljene ter bi se morale dosledno uporabljati v celotni instituciji in v bančnih skupinah. Pristojni organi bi morali preveriti, ali politike določajo postopke za razvoj novih produktov, pomembne pobude za varovanje pred tveganji ali upravljanje tveganj, pri tem pa zagotoviti, da se pred začetkom izvajanja teh politik uporabijo ustrezni postopki in kontrole ter da je institucija izvedla analizo njihovega možnega vpliva v svojem skupnem profilu tveganja.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija ustrezen okvir za opredelitev, ocenjevanje, upravljanje in zmanjševanje IRRBB v skladu z ravnjo, kompleksnostjo in tveganostjo pozicij iz netrgovalne knjige ter velikostjo in kompleksnostjo institucije. Ocena bi morala zajemati notranje modele, kot so modeli, povezani z vedenjem strank (npr. modela stabilnosti depozitov in predčasnega odplačila posojila). Pri tej oceni bi morali pristojni organi preveriti, ali upravljavci tveganj in višje vodstvo institucije razumejo predpostavke, na katerih temeljijo sistemi merjenja, ter ali se zavedajo stopnje modelskega tveganja, ki prevladuje v tehnikah institucije za merjenje tveganja.

Poleg tega bi morali preučiti, ali informacijski sistemi in tehnike merjenja omogočajo vodstvu, da izmeri IRRBB pri delovanju pri vseh svojih pomembnih bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenostih (po potrebi na ravni skupine), vključno z notranjimi varovanji pred tveganji, pri koncentracijah zapadlosti in nasprotnih strank v portfelju netrgovalne knjige. Okvir za IRRBB bi bilo treba redno pregledovati in ocenjevati njegovo učinkovitost. Pristojni organi bi morali notranje preglede in ocene primerjati s podatki iz sistema COREP.

Pristojni organi bi morali oceniti pristop institucije k modeliranju vedenja depozitov brez določene zapadlosti, vključno s tem, ali se pri tem pristopu upoštevajo ustrezni dejavniki tveganja, ki vplivajo na vedenje pri prevrednotenju depozitov brez določene zapadlosti. Za to oceno bi morali uporabiti ustrezna analitična orodja, pri tem pa upoštevati poslovni model institucije. Med ustrezne pristope spadajo ocena načina, kako institucija razvršča depozite brez določene zapadlosti na podlagi dejavnikov tveganja, povezanih s profilom stranke, institucije ali trga, ter primerjava z drugimi institucijami s podobnim profilom tveganja. Poleg tega bi morali pristojni organi preučiti, kako institucija usklajuje pretekle podatke s pristopi, usmerjenimi v prihodnost, in strokovno presojo, ter pregledati vpliv na neto prihodke od obresti in ekonomsko vrednost lastniškega kapitala, če bi se prilagodile vedenjske predpostavke.

Preučiti bi morali, ali se pri notranjih sistemih merjenja institucije upoštevajo vse pomembne oblike obrestnih tveganj, ki jim je institucija izpostavljena (npr. tveganje vrzeli, tveganje osnove in opcijsko tveganje). Notranji sistemi merjenja bi morali biti ustrezno umerjeni, neodvisno potrjeni, testirani za nazaj in pregledani dovolj pogosto. Pristojni organi bi morali upoštevati, ali je notranji sistem merjenja podprt z dokumentacijo, pri čemer se upoštevajo narava, obseg in kompleksnost IRRBB, ki je neločljivo povezan s poslovnim modelom in dejavnostmi institucije.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija ustrezen okvir za spremljanje IRRBB in notranje poročanje o IRRBB, ki zagotavlja takojšnje ukrepanje na ustrezni ravni višjega vodstva ali upravljalnega organa institucije, če je to potrebno. Sistem spremljanja bi moral vključevati posebne kazalnike in ustrezne sprožilce za zagotovitev učinkovitega sistema zgodnjega opozarjanja (npr. za kršitve omejitev IRRBB). Pristojni organi bi morali upoštevati, ali enota za upravljanje in kontrolo redno poroča upravljalnemu organu in višjemu vodstvu o rezultatih spremljanja, in sicer z ustrezno pogostostjo, odvisno od obsega, kompleksnosti in ravni izpostavljenosti tveganju IRRBB.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija zanesljiv in celovit okvir kontrol ter zanesljive varovalne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti IRRBB v skladu z njeno strategijo upravljanja tveganj in nagnjenostjo k prevzemanju tveganja, vključno z ustreznim sistemom omejitev za oba kazalnika IRRBB. Funkcija notranje kontrole bi morala vključevati vse konsolidirane subjekte, vse geografske lokacije in vse finančne dejavnosti. Pristojni organi bi morali oceniti funkcionalnost funkcije notranje revizije, vključno s tem, ali se njeni pregledi izvajajo dovolj pogosto in zajemajo glavne elemente okvira IRRBB.

6.5.3. CSRBB

6.5.3.1. Ocena CSRBB pri delovanju

Na podlagi ocene ravni CSRBB pri delovanju bi morali pristojni organi razumeti glavne dejavnike izpostavljenosti institucije CSRBB in oceniti morebiten bonitetni vpliv tega tveganja na institucijo.

Pri določanju obsega ocene CSRBB bi morali pristojni organi najprej opredeliti vire CSRBB, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena institucija, in morebitne večje spremembe. V okviru tega bi morali pristojni organi upoštevati, kako institucija upravlja tveganje kreditnega razmika, vključno z njeno glavno strategijo upravljanja CSRBB in nagnjenostjo k prevzemanju CSRBB, ter obravnavanje CSRBB v okviru ICAAP.

Pristojni organi bi morali oblikovati jasno mnenje o tem, kako lahko spremembe kreditnih razmikov negativno vplivajo na čiste prihodke od obresti (in po potrebi njen dobiček) in ekonomsko vrednost institucije, da si ustvarijo kratkoročno in dolgoročnejše mnenje o morebitni grožnji za kapitalsko ustreznost. V ta namen bi morali preučiti pristop, ki ga institucija uporablja pri oblikovanju tega jasnega mnenja o strukturi in značilnostih sredstev, obveznosti in zunajbilančnih izpostavljenosti institucije ter o tem, kako te vplivajo na raven in usmeritev CSRBB.

Pri analizi vpliva na dobiček institucije bi morali pristojni organi upoštevati vpliv pozicij, občutljivih na kreditni razmik, na donos institucije, vpliv sprememb kreditnih razmikov na čiste prihodke institucije od obresti ter učinke sprememb tržne vrednosti instrumentov – odvisno od računovodske obravnave –, ki se kažejo v izkazu poslovnega izida ali neposredno v lastniškem kapitalu (npr. prek drugega vseobsegajočega donosa).

Pristojni organi bi morali po potrebi upoštevati rezultate metodologij institucije za merjenje CSRBB. Na podlagi analize teh metodologij bi morali pristojni organi bolje razumeti glavne dejavnike tveganja, na katerih temelji profil CSRBB institucije.

6.5.3.2. Ocena okvira za upravljanje in kontrolo CSRBB

Za zagotovitev celovitega razumevanja profila tveganja kreditnega razmika institucije v netrgovalnem portfelju bi morali pristojni organi pregledati upravljanje in okvir, na katerem temeljijo izpostavljenosti institucije obrestnemu tveganju.

Pregled upravljanja CSRBB v instituciji bi moral vključevati naslednje elemente:

• a. strategijo institucije na področju upravljanja CSRBB in njeno nagnjenost k prevzemanju CSRBB;
• b. organizacijski okvir institucije in porazdelitev odgovornosti med funkcije upravljanja, merjenja, spremljanja in kontrole CSRBB;
• c. politike in postopke institucije za upravljanje CSRBB.

Pri ocenjevanju teh področij bi se morali pristojni organi sklicevati na oddelek 6.5.2.2 o oceni okvira za upravljanje in kontrolo IRRBB, saj se v njem navedena načela uporabljajo tudi za oceno upravljanja CSRBB.

Pri analizi obsega sredstev in obveznosti, ki jih zajema ocena CSRBB, vključno s tistimi, ki se upoštevajo v metodologijah institucije, bi morali pristojni organi oceniti, ali je morebitna izključitev instrumentov iz zadevnega obsega izključno posledica neobčutljivosti na tveganje kreditnega razmika ter ustrezno dokumentirana in utemeljena, kot se zahteva v odstavku 124 Smernic organa EBA o IRRBB in CSRBB⁴¹ . Med dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so:

• a. ali institucija vključi vsa sredstva in obveznosti, obračunane po pošteni vrednosti;
• b. ali institucija vključi vsa sredstva in obveznosti, katerih tveganje kreditnega razmika je mogoče izpeljati iz neposredne/posredne ali celo modelirane tržne cene, ne glede na njihovo računovodsko obravnavo;
• c. morebitni pomen kreditnih razmikov v praksi oblikovanja cen institucije za različna sredstva/obveznosti (npr. z izrecnimi sklicevanji na ugotovljene tržne cene ali bolj posredno pomembnostjo);
• d. morebitne razlike med obsegom za ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in čiste prihodke od obresti, ki jih institucija uporabi pri merjenju CSRBB (npr. zaradi obdobja čistih prihodkov od obresti ali iz drugih razlogov).

⁴¹ Smernice, izdane na podlagi člena 84(6) Direktive 2013/36/EU, ki določajo merila za ugotavljanje, ovrednotenje, upravljanje in zmanjšanje tveganj, ki izhajajo iz morebitnih sprememb obrestne mere, ter za ocenjevanje in spremljanje tveganja kreditnega razmika pri dejavnostih iz netrgovalne knjige institucij (EBA/GL/2022/14).

Za analizo, kako institucija meri CSRBB, bi morali pristojni organi po potrebi preučiti, katere scenarije pretresov institucija upošteva ter kako in zakaj se ti pretresi lahko razlikujejo med posameznimi bilančnimi postavkami.

Pristojni organi bi morali preveriti, ali je pri merjenju CSRBB institucije izključen nesistematični razmik ali pa je vključen le zaradi sorazmernosti in ne glede na kategorizacijo institucije v okviru SREP, če je zagotovljeno, da bodo mere zagotovile konzervativnejše rezultate.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija ustrezen okvir za opredelitev, ocenjevanje, upravljanje in zmanjševanje CSRBB v skladu z ravnjo, kompleksnostjo in tveganostjo pozicij iz netrgovalne knjige ter velikostjo in kompleksnostjo institucije. Preučiti bi morali, ali informacijski sistemi in tehnike merjenja omogočajo vodstvu, da izmeri CSRBB pri delovanju pri vseh svojih pomembnih bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenostih (po potrebi na ravni skupine) v portfelju netrgovalne knjige. Okvir za CSRBB bi bilo treba redno pregledovati in ocenjevati njegovo učinkovitost. V tem okviru bi morali pristojni organi oceniti, ali se pomembne predpostavke za merjenje pregledujejo vsaj enkrat letno, ob hitro spreminjajočih se tržnih razmerah pa pogosteje.

Pristojni organi bi morali preučiti, ali se pri notranjih sistemih merjenja institucije upoštevajo vsi viri CSRBB, ki so pomembni za poslovni model institucije. Notranji sistemi merjenja bi morali biti ustrezno umerjeni, neodvisno potrjeni, testirani za nazaj in pregledani dovolj pogosto. Pristojni organi bi morali upoštevati, ali je notranji sistem merjenja podprt z dokumentacijo, pri čemer se upoštevajo narava, obseg in kompleksnost CSRBB, ki je neločljivo povezan s poslovnim modelom in dejavnostmi institucije.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija ustrezen okvir za spremljanje CSRBB in notranje poročanje o njem, ki zagotavlja takojšnje ukrepanje na ustrezni ravni višjega vodstva ali upravljalnega organa institucije, če je to potrebno. Pristojni organi bi morali upoštevati, ali enota za upravljanje in kontrolo redno poroča upravljalnemu organu in višjemu vodstvu o rezultatih spremljanja, in sicer z ustrezno pogostostjo, odvisno od obsega, kompleksnosti in ravni izpostavljenosti tveganju CSRBB.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ima institucija zanesljiv in celovit okvir kontrol ter zanesljive varovalne ukrepe za zmanjšanje znatnih izpostavljenosti CSRBB v skladu z njeno strategijo upravljanja tveganj in nagnjenostjo k prevzemanju tveganja. Funkcija notranje kontrole bi morala vključevati vse konsolidirane subjekte, vse geografske lokacije in vse finančne dejavnosti. Pristojni organi bi morali oceniti funkcionalnost funkcije notranje revizije, vključno s tem, ali se njeni pregledi izvajajo dovolj pogosto in zajemajo glavne elemente okvira CSRBB.

6.5.4. Povzetek ugotovitev, izračuna rezultatov in nadzorniških ukrepov

Pristojni organi bi morali na podlagi zgornje ocene oblikovati mnenje o IRRBB in CSRBB institucije. To mnenje bi moralo biti izraženo v povzetku ugotovitev, ki mu je priložen rezultat na podlagi meril iz tabele 12. Če se na podlagi pomembnosti nekaterih podkategorij tveganja pristojni organ odloči, da bo te podkategorije ocenil in zanje izračunal rezultat ločeno, je treba smiselno uporabiti smernice iz te tabele, če je to mogoče.

Tabela 12. Nadzorniška merila za izračun rezultata IRRBB in CSRBB Rezul tat Nadzorniško Merila glede ustreznega upravljanja

V spodnji tabeli je naveden neizčrpen seznam nadzorniških ukrepov, ki jih lahko pristojni organi sprejmejo v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti v okviru upravljanja IRRBB in CSRBB institucije. Pristojni organi bi morali o vrsti ukrepa odločati na podlagi njegove učinkovitosti pri odpravljanju konkretne ugotovljene pomanjkljivosti. Pristojni organi lahko uporabijo dodatne nadzorniške ukrepe (vključno s kvantitativnimi ukrepi v skladu s členom 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU) ali njihovo kombinacijo, če menijo, da so primernejši za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Tabela 13. Možni in neizčrpni nadzorniški ukrepi za IRRBB in CSRBB Možni nadzorniški ukrepi pristojnih organov v skladu s členom 104(1), točke (b), (d), (e), (f), (j) in (l) ter členom 84(3) Direktive 2013/36/EU – Pristojni organi lahko od institucije zahtevajo, da: A. izboljša svoje zmogljivosti za stresno testiranje; B. izboljša poročanje o informacijah v zvezi z upravljanjem IRRBB upravljalnemu organu in višjemu vodstvu; C. uporabi spremembe notranjih omejitev za zmanjšanje tveganja, povezanega z dejavnostmi, produkti in sistemi; D. zagotovi dodatno ali pogostejše poročanje o pozicijah institucij v zvezi z IRRBB; E. uporablja standardizirano metodologijo za IRRBB; F. določi predpostavke glede modeliranja in parametrov, ki niso opredeljene v regulativnih tehničnih standardih organa EBA (v skladu z zadnjim pododstavkom člena 98(5) Direktive 2013/36/EU).