11.3. Organizacijske ureditve in ureditve upravljanja v pristojnih organih

Pristojni organi bi morali vzpostaviti učinkovit program za nadzorniško stresno testiranje. Ta program bi moral biti podprt z ustreznimi ureditvami organizacije, upravljanja in informacijske tehnologije, da se lahko nadzorniški stresni testi izvajajo z ustrezno pogostostjo. Program nadzorniškega stresnega testiranja bi moral podpirati učinkovito izvajanje načrta nadzorniških pregledov za posamezne institucije. V programu bi bilo treba tudi upoštevati, kako pristojni organ odloča o izbiri oblik nadzorniškega stresnega testiranja v tesni povezavi s cilji vsakega pregleda.

Ureditve upravljanja, organizacije in informacijske tehnologije, ki podpirajo program nadzorniškega stresnega testiranja, bi morale vključevati vsaj naslednje:

• a. zadostne človeške in materialne vire, podatkovno infrastrukturo in informacijsko infrastrukturo za oblikovanje in izvajanje nadzorniških stresnih testov. Zlasti bi bilo treba program nadzorniškega stresnega testiranja podpreti z ustreznimi podatki in ustreznim metodološkim pristopom, ki zajema vse vidike, vključno s scenariji in predpostavkami (npr. predloge, smernice, dokumentacija), ter zagotavlja prožnost in ustrezne ravni kakovosti in kontrol;
• b. postopek za zagotavljanje kakovosti, ki zajema zasnovo, razvoj in izvedbo stresnega testiranja ter primerljivost rezultatov po institucijah;
• c. vključevanje nadzorniškega stresnega testiranja v druge ustrezne nadzorniške postopke. Zato bi morala organizacija, kadar je to potrebno in ob upoštevanju morebitnih pravnih omejitev, podpirati notranjo izmenjavo informacij in uporabo vseh vidikov programa stresnega testiranja.

V okviru ureditev upravljanja bi morali pristojni organi zagotoviti redno kvalitativno in kvantitativno pregledovanje programa nadzorniškega stresnega testiranja, da se zagotovi njegova stalna ustreznost.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da imajo vzpostavljene postopke in ureditve za učinkovit dialog z institucijo o nadzorniških stresnih testih in njihovih rezultatih. Ta dialog bi moral odražati predvidene cilje, biti vzpostavljen zlasti, vendar ne izključno, kadar se nadzorniški stresni testi izvajajo za namene ocene splošne kapitalske ustreznosti institucij, in biti organiziran v splošnejšem okviru ocen SREP iz teh smernic. Za namene takega dialoga na tehnični in vodstveni ravni bi morali pristojni organi, kadar je ustrezno, zagotoviti, da se institucijam:

• a. zagotovijo ustrezna, dovolj podrobna in točna razlaga in smernice o uporabi metodologij in predpostavk, uporabljenih v stresnem testu „od zgoraj navzdol“;
• b. zagotovijo ustrezna, dovolj podrobna in točna navodila v zvezi s podpornimi informacijami, ki jih morajo predložiti pristojnim organom skupaj z rezultati stresnih testov;
• c. zagotovi razlaga po razpravah, kadar je ustrezno, o rezultatih nadzorniških stresnih testov, ki imajo za posledico uporabo nadzorniških ukrepov. To bi morali pristojni organi upoštevati zlasti v okviru stresnih testov za celoten sistem, ki sprožijo nadzorniške ukrepe.

Pri uporabi nadzorniškega stresnega testiranja za čezmejne skupine bi si morali pristojni organi izmenjati informacije in, kadar je to izvedljivo, ustrezno razpravljati o postopku v kolegijih nadzornikov. Pristojni organi bi morali zlasti zagotoviti, da so ustrezne podrobnosti o metodologijah, scenarijih in glavnih predpostavkah ter rezultati nadzorniških stresnih testov, zlasti tisti, ki so namenjeni ocenjevanju kapitalske ali likvidnostne ustreznosti, dani na voljo in se o njih razpravlja.

Pristojni organi bi morali tudi opredeliti, katere informacije v zvezi z nadzorniškimi stresnimi testi in njihovimi rezultati se lahko javno razkrijejo, ob upoštevanju predvidenih namenov nadzorniških stresnih testov. Pri odločanju o javnem razkritju rezultatov ali metodologij nadzorniških stresnih testov bi morali pristojni organi upoštevati svojo vlogo pri izvajanju in izbrani pristop ter razmisliti tudi o obsegu lastne analize, ki bo spremljala objavljene rezultate.