Naslov II – Merila za pristojne organe pri uporabi člena 243(2) ali 244(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organi naj za posle listinjenja, ki izpolnjujejo pogoje za dosego prenosa pomembnega deleža tveganja v skladu s točko (a) ali (b) člena 243(2) ali 244(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, opravijo celovit pregled prenosa pomembnega deleža tveganja v skladu z odstavki od 4 do 10 Naslova III teh smernic, če nastopi katera koli od naslednjih okoliščin iz naslednjega neizčrpnega seznama:

• a. določeni podatki kažejo, da morda tranše listinjenja, ki se uporabljajo kot ustrezne tranše za dokaz prenosa pomembnega deleža tveganja v skladu s členom 243(2) ali 244(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, niso dovolj velike za predpostavko o sorazmernem prenosu pomembnega deleža tveganja na tretje osebe glede na (i) posebni profil kreditnega tveganja in (ii) ustrezne zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti listinjenih izpostavljenosti tega listinjenja;
• b. dvomi glede ustreznosti določene bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije (ECAI);
• c. izgube, nastale pri listinjenih izpostavljenostih v prejšnjih obdobjih, ali drugi podatki, ki kažejo, da:
• i. je morda utemeljena ocena institucije glede pričakovane izgube pri listinjenih izpostavljenostih do zapadlosti posla v skladu s točko (b) člena 243(2) ali 244(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 prenizka, da bi se pomemben delež kreditnega tveganja štel za prenesenega na tretje osebe; Upošteva naj se celotna zapadlost posla, vključno z morebitnim obstojem presežnega razmika;
• ii. je morda kritje, na podlagi katerega pozicije v listinjenju, za katere bi veljalo, da se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1 250 %, presežejo utemeljeno oceno pričakovane izgube do zapadlosti posla, prenizko, da bi se lahko pomembni delež kreditnega tveganja štel za prenesenega na tretje osebe;
• d. visoki stroški institucije v vlogi originatorja pri prenosu kreditnega tveganja na tretje osebe prek določenega listinjenja kažejo, da so lahko visoki stroški tega prenosa dejansko negativno vplivali na prenos kreditnega tveganja, ki je bil formalno dosežen v skladu s točko (a) ali (b) člena 243(2) ali 244(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;
• e. institucija v vlogi originatorja namerava za zadevne tranše dokazati prenos pomembnega deleža tveganja na tretje osebe v skladu s točko (a) ali (b) člena 243(2) ali 244(2) Uredbe ( EU) št. 575/2013 brez bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije;
• f. ki kažejo, da o bstajajo posli listinjenja portfeljev trgovalnih knjig;
• g. obstajajo posli listinjenja z nakupnimi in prodajnimi opcijami, ki niso opcije, za katere se šteje, da ne ovirajo učinkovitega prenosa kreditnega tveganja v skladu z odstavki 5(2), 5(3) in 5(4) teh smernic.