Področje uporabe

Te smernice se uporabljajo v zvezi s tistimi praksami kreditnih institucij pri upravljanju tveganj, ki vplivajo na oceno kreditnega tveganja ter merjenje pričakovanih kreditnih izgub zaradi izpostavljenosti iz naslova kreditov in popravkov vrednosti na podlagi veljavnega računovodskega okvira. Te smernice se uporabljajo tudi, ko se knjigovodska vrednost izpostavljenosti iz naslova kreditov zmanjša neposredno brez uporabe konta popravka vrednosti, če to dovoljuje veljavni računovodski okvir. Te smernice ne vsebujejo dodatnih zahtev v zvezi z določanjem pričakovane izgube za namene regulativnega kapitala.

Te smernice temeljijo na členu 74 Direktive 2013/36/EU² , v katerem je navedeno, da morajo institucije imeti primerne mehanizme notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki, ki so skladni s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganja in ga tudi spodbujajo, ter na členu 79 (b) in (c) navedene direktive, v katerem je navedeno, da morajo pristojni organi zagotoviti, da institucije razpolagajo z notranjimi metodologijami, na podlagi katerih lahko ocenijo kreditno tveganje zaradi izpostavljenosti posameznim dolžnikom in kreditno tveganje na ravni portfelja, ter učinkovitimi sistemi za stalno upravljanje in spremljanje različnih portfeljev in izpostavljenosti, občutljivih na kreditno tveganje, vključno z ugotavljanjem in upravljanjem problematičnih kreditov ter ustreznim oblikovanjem popravkov vrednosti in rezervacij. Poleg tega je v členu 88(1)(b) Direktive 2013/36/EU določeno načelo, da mora „upravljalni organ […] zagotavljati celovitost sistemov računovodskega in finančnega poročanja, vključno s finančnim in operativnim nadzorom ter skladnostjo z zakonodajo in relevantnimi standardi“. Nazadnje, pristojni organi lahko v skladu s členom 104(1) Direktive 2013/36/EU sprejmejo nadzorniške ukrepe, pri čemer lahko med drugim zahtevajo, da kreditne institucije okrepijo ureditve, procese, mehanizme in strategije, ki se izvajajo v skladu s členoma 73 in 74 (člen 104(1)(b)), ali da uporabijo posebno politiko oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnavo sredstev z vidika kapitalskih zahtev (člen 104(1)(d)).

² Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

Smernice iz oddelka 4.3 se uporabljajo samo v zvezi s kreditnimi institucijami, ki svoje računovodske izkaze pripravijo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja® (v nadaljnjem besedilu: MSRP), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002³ , in za katere se uporablja MSRP 9 – Finančni instrumenti (v nadaljnjem besedilu: MSRP 9).

³ Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1). 4 EBA/GL/2014/13. 5 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1–337).

V zvezi s kreditnimi institucijami, za katere se ne uporabljajo računovodski okviri za pričakovane kreditne izgube, bi morali pristojni organi proučiti možnost uporabe ustreznih vidikov teh smernic v zvezi s praksami upravljanja kreditnega tveganja v okviru veljavnega računovodskega okvira, kolikor je ustrezno.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da kreditne institucije upoštevajo te smernice na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani podlagi v skladu s členom 109 Direktive 2013/36/EU.

Smernice iz oddelka 4.4 bi se morale obravnavati kot smernice, s katerimi se dopolnjuje in podrobneje določa proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 in člena 107(1)(a) Direktive 2013/36/EU, zlasti v zvezi z oceno upravljanja in kontrole kreditnega tveg anja ter obračunavanjem pričakovanih kreditnih izgub. Pristojni organi bi torej morali upoštevati smernice iz oddelka 4.4 v skladu s smernicami EBA o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)⁴ .