6.3.1.1 Definition of economic loss and realised LGD

Za namen ocenjevanja LGD iz člena 181(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi morale institucije za vsako izpostavljenost izračunati dejanski LGD, kot je navedeno v točki (55) člena 4(1) navedene uredbe, kot razmerje med ekonomsko izgubo in neporavnanim zneskom kreditne obveznosti v trenutku nastopa neplačila, vključno s kakršnim koli zneskom glavnice, obresti in nadomestil.

Za namen odstavka 131 bi morale institucije izračunati dejansko ekonomsko izgubo na instrumentu (tj. neplačani izpostavljenosti) iz točke (2) člena 5 Uredbe (EU) št. 575/2013 kot razliko med:

• (a) neporavnanim zneskom kreditne obveznosti v trenutku nastopa neplačila, brez poseganja v odstavek 140, vključno s kakršnim koli zneskom glavnice, obresti in nadomestil, zvišanim za pomembne neposredne in posredne stroške, povezane z izterjavo tega instrumenta, diskontiranim na trenutek nastopa neplačila, ter
• (b) vsemi poplačili, realiziranimi po trenutku nastopa neplačila, diskontiranimi na trenutek nastopa neplačila.

Za namen izračuna dejanske ekonomske izgube na izpostavljenosti v skladu z odstavkom 132 bi morale institucije upoštevati vsa realizirana poplačila, vključno s poplačili iz neznanih virov in poplačili v zvezi z zavarovanji s premoženjem, ki ne izpolnjujejo zahteve iz člena 181(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kadar je bil v zvezi z dogodkom neplačila pred datumom nastopa neplačila ali na ta datum kateri koli del izpostavljenosti oproščen ali odpisan in oproščeni oz. odpisani znesek ni vključen v neporavnani znesek kreditne obveznosti v trenutku nastopa neplačila, bi se moral oproščeni oz. odpisani znesek izpostavljenosti prišteti k neporavnanemu znesku kreditne obveznosti v trenutku nastopa neplačila tako za izračun ekonomske izgube iz odstavka 132 v števcu dejanskega LGD kot za izračun neporavnanega zneska kreditne obveznosti v imenovalcu dejanskega LGD.

V primeru izpostavljenosti, ki se vrnejo v status, ko niso neplačane, bi morale institucije izračunati ekonomsko izgubo tako kot za vse druge neplačane izpostavljenosti, s to razliko, da bi se moral pri izračunu prišteti dodatni poplačani denarni tok, kot da je dolžnik plačal neporavnani znesek na datum vračila v stanje, ko izpostavljenost ni neplačana, vključno s kakršno koli glavnico, obrestmi in nadomestili („umetni denarni tok“). Umetni denarni tok bi moral biti tako kot vsi opaženi denarni tokovi diskontiran na trenutek nastopa neplačila. Kadar izpostavljenosti izpolnjujejo merila iz odstavka 101, bi moral biti dejanski LGD izračunan glede na datum prvega dogodka neplačila, ob upoštevanju vseh denarnih tokov, opaženih po datumu prvega dogodka neplačila, vključno s tistimi, opaženimi v obdobju med prvim in drugim statusom neplačanosti, brez prištevanja kakršnih koli umetnih denarnih tokov.

Kadar institucije v okviru restrukturiranja ali iz tehničnih razlogov ustvarijo nove izpostavljenosti, s katerimi nadomestijo predhodno neplačane izpostavljenosti, bi morale izračunati dejanske LGD na podlagi prvotno neplačanih izpostavljenosti. Za ta namen bi morale institucije imeti zanesljiv mehanizem za razporeditev ugotovljenih stroškov, poplačil in morebitnih dodatnih črpanj originalnim izpostavljenostim.