9 Review of estimates

Institucije bi morale določiti notranje politike za spremembe modelov in ocen parametrov tveganja, uporabljenih v bonitetnem sistemu. Te politike bi morale določati, da bi moralo do sprememb v modelih priti vsaj v primeru:

• (a) rednega pregleda ocen;
• (b) neodvisne validacije;
• (c) sprememb v pravnem okolju;
• (d) notranjega revizijskega pregleda;
• (e) pregleda s strani pristojnega organa.

Kadar so v okviru postopkov iz odstavka 215 ugotovljene pomembne pomanjkljivosti, bi morale institucije sprejeti ustrezne ukrepe, odvisne od resnosti pomanjkljivosti, in v skladu z oddelkom 4.4.3 uporabiti MoC.

Za namen rednih pregledov ocen bi morale institucije vzpostaviti okvir, ki vključuje vsaj naslednje elemente:

• (a) najmanjši obseg in pogostost analiz, ki se opravijo, vključno z merami , ki jih vnaprej določi institucija za testiranje reprezentativnosti podatkov, učinkovitosti modela, njegove napovedne moči ter stabilnosti;
• (b) predhodno določene standarde, vključno s predhodno določenimi pragovi in stopnjami pomembnosti za relevantn e mere ;
• (c) predhodno določene ukrepe, ki jih institucija sprejme v primeru neugodnih rezultatov pregleda in so odvisni od resnosti pomanjkljivosti.

Pri svojih rednih pregledih ocen se lahko institucije opirajo na rezultate neodvisne validacije, če niso zastareli.

Pri pregledih ocen, ki morajo biti v skladu s členom 179(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 opravljeni vsaj enkrat letno, bi morale institucije upoštevati mere , standarde in pragove, ki so jih določile v skladu z odstavkom 217. Pregledi bi morali obsegati vsaj naslednje elemente:

• (a) analizo reprezentativnosti podatkov, ki vključuje vse naslednje:
• (i) analizo možnih razlik med RDS, uporabljenim za količinsko opredelitev parametra tveganja, in zadevnim portfeljem, vključno z analizo morebitnih sprememb v portfelju ali strukturnih prekinitev, na način, kot je opisano analiziranje reprezentativnosti v oddelku 4.2.4;
• (ii) analizo možnih razlik med RDS, uporabljenim za razvoj modela, in zadevnim portfeljem; za ta namen bi morale institucije:
•  opraviti analizo iz odstavkov 24, 25 in 26;
•  upoštevati, da so podatki, uporabljeni za razvoj modela, dovolj

•  opraviti analizo iz odstavkov 22 in 23, kadar učinkovitost delovanja modela

• (b) analizo učinkovitosti modela in njegove stabilnosti skozi čas, ki bi morala imeti obe naslednji značilnosti:
• (i) analiza bi morala prepoznati vsa možna poslabšanja učinkovitosti delovanja modela, tudi njegove diskriminacijske moči, in sicer tako, da se primerja njegova učinkovitost delovanja v času razvoja z učinkovitostjo delovanja pri vsakem poznejšem obdobju opazovanja v razširjenem podatkovnem nizu ter tudi s predhodno določenimi pragovi; ta analiza bi morala biti opravljena na ustreznih podnizih, za ocene PD na primer na podnizih z nerednimi in podnizih z rednimi plačili, za ocene LGD pa na podnizih za različne scenarije upravljanja neplačanih izpostavljenosti;
• (ii) analiza bi morala biti opravljena v zvezi s celotnim zadevnim portfeljem, brez upoštevanja morebitnih prilagoditev ali izključitev podatkov, opravljenih pri razvoju modela; za namene primerjave bi morala biti tudi učinkovitost delovanja v času razvoja pridobljena za celoten zadevni portfelj, pred morebitnimi prilagoditvami ali izključitvami podatkov;
• (c) analizo napovedne moči modela, ki vključuje vsaj:
• (i) analizo, ali se zaradi vključitve najnovejših podatkov v podatkovni niz, uporabljen za ocenjevanje parametrov tveganja, ocene tveganja pomembno spremenijo, zlasti:
•  za PD: ali se zaradi vključitve najnovejših podatkov znatno spremeni

•  za LGD: ali se zaradi vključitve najnovejših podatkov znatno spremeni

• (ii) analizo s testiranjem za nazaj, ki bi morala vključevati primerjavo ocen, uporabljenih za izračun kapitalskih zahtev, z dejanskimi izidi pri vsakem posameznem bonitetnem razredu ali skupini; za ta namen lahko institucije upoštevajo rezultate testiranja za nazaj, opravljenega v okviru notranjega ovrednotenja v skladu s členom 185(b) Uredbe (E U) št. 575/2013, ali pa opravijo dodatne teste, na primer v zvezi z drugim časovnim okvirom podatkovnega niza.

Institucije bi morale določiti pogoje, pod katerimi bi morale biti analize iz odstavka 218 opravljene pogosteje kot enkrat letno, na primer večje spremembe v profilu tveganja institucije, kreditnih politikah ali zadevnih informacijskih sistemih. Institucije bi morale opraviti pregled modela PD oz. LGD vsakič, ko opazijo znatno spremembo v gospodarskih razmerah v primerjavi z gospodarskimi razmerami, na katerih temelji podatkovni niz, uporabljen za razvoj modela.

Za namen svojih nalog iz člena 190(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi morale institucije določit i redni ciklus za popoln pregled bonitetnih sistemov, ki upošteva njihovo pomembnost ter zajema vse vidike razvoja modela, količinske opredelitve parametrov tveganja in po potrebi ocenjevanja vseh sestavnih delov modela. Ta pregled bi moral vključevati vse naslednje:

• (a) pregled obstoječih in možnih dejavnikov tveganja ter oceno njihove pomembnosti na podlagi predhodno določenih standardov pregledovanja iz odstavka 217;
• (b) oceno pristopa k modeliranju, njegove konceptualne zanesljivosti, izpolnjevanja predpostavk v zvezi z modeliranjem in alternativnih pristopov.

Kadar so zaradi rezultatov tega pregleda priporočene spremembe zasnove modela, bi morali biti v skladu z rezultati te analize sprejeti ustrezni ukrepi.

Za namen pregleda iz odstavkov 217 – 220 bi morale institucije uporabljati dosledno politiko v zvezi s prilagoditvami in izključitvami podatkov ter zagotoviti, da so morebitne razlike v politiki, uporabljeni pri ustreznih podatkovnih nizih, utemeljene in ne izkrivljajo rezultatov pregleda.