9.1.4 Cenilci

Vsa vrednotenja nepremičnin, vključno s posodobljenimi vrednotenji, bi moral opraviti neodvisen in usposobljen notranji ali zunanji cenilec, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve v skladu s členom 208(3)(b) in členom 229 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kreditne institucije bi morale na podlagi spodnjih meril za zunanje cenitve ustanoviti skupino neodvisnih in usposobljenih cenilcev. Sproti bi bilo treba ocenjevati uspešnost cenilcev in se odločiti, ali naj posamezni cenilec ostane v skupini ali ne.

Kreditne institucije bi morale zagotoviti, da imajo zunanji cenilci v skupini primerno in veljavno zavarovanje poklicne odgovornosti.

Kreditna institucija bi morala zagotoviti, da je vsak usposobljen cenilec v skupini:

• a) strokovno usposobljen in ima vsaj najnižjo stopnjo izobrazbe, ki ustreza nacionalnim zahtevam za opravljanje takih vrednotenj;
• b) ima ustrezno tehnično znanje in izkušnje za izvedbo te naloge;
• c) je seznanjen z vsemi zakoni, predpisi in standardi vrednotenja nepremičnin, ki veljajo za cenilca in to nalogo, ter lahko dokaže, da je sposoben ravnati v skladu z njimi;
• d) ima potrebno znanje o predmetu vrednotenja in zadevnem nepremičninskem trgu ter je seznanjen z namenom vrednotenja.

Skupina cenilcev bi morala imeti strokovno znanje z različnih področij nepremičninskega sektorja, ki ustreza kreditnemu poslovanju kreditne institucije in lokaciji kreditiranja.

Za zadostno omejitev navzkrižja interesov bi kreditne institucije morale zagotoviti, da vsi notranji in zunanji cenilci, ki bodo dejansko opravili cenitev določene nepremičnine, ter njihovi ožji družinski člani izpolnjujejo naslednje zahteve:

• a) niso vključeni v postopek obdelave kreditov, odločanja o njih ali postopka presoje o odobritvi;
• b) jih ne usmerja kreditojemalčeva kreditna sposobnost niti ta nanje ne vpliva;
• c) glede rezultata vrednotenja niso v dejanskem ali morebitnem sedanjem ali prihodnjem navzkrižju interesov;
• d) nimajo lastninske pravice na nepremičnini;
• e) niso povezana oseba kupca ali prodajalca nepremičnine;
• f) pripravijo nepristransko, jasno, pregledno in nepristransko poročilo o vrednotenju;
• g) honorar, ki ga prejmejo, ni povezan z rezultatom vrednotenja.

Kreditne institucije bi morale zagotoviti ustrezno rotacijo cenilcev in sicer bi morala po dveh zaporednih posamičnih vrednotenjih nepremičnine, ki ju opravi isti cenilec, slediti rotacija cenilca, imenovati pa bi bilo treba drugega notranjega cenilca ali drugega zunanjega ponudnika cenitev.