10. Nadzorniška ocena upravljanja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti

Pristojni organi bi morali v okviru svojega nenehnega sodelovanja s kreditnimi institucijami na podlagi postopka SREP spremljati njihovo uporabo teh smernic, predvsem razvoj in izvajanje strategij upravljanja nedonosnih izpostavljenosti ter povezanih okvirov upravljanja in operativnega izvajanja iz poglavij 4 in 5. V svojih ocenah bi morali pristojni organi med drugim upoštevati, ali je strategija kreditne institucije o upravljanju nedonosnih izpostavljenosti:

• a) vključena v celostno strategijo kreditne institucije in ali se uporablja primerno upravljanje nedonosnih izpostavljenosti, vključno z okvirom obvladovanja tveganja in kontrol;
• b) ali temelji na verodostojni samooceni notranjih zmogljivosti kreditne institucije;
• c) ali ustrezno upošteva operativno okolje kreditne institucije, zunanje pogoje in stanje kapitala;
• d) ali poleg kratkoročnega časovnega obdobja pokriva tudi dolgoročno časovno obdobje;
• e) ali vključuje časovno opredeljene, realne, a še vedno ambiciozne kvantitativne cilje glede nedonosnih izpostavljenosti in po potrebi cilje glede zaseženega premoženja, ter ali jo podpira operativni načrt.

Če pristojni organ ugotovi, da strategija kreditne institucije o upravljanju nedonosnih izpostavljenosti očitno ne vključuje enega ali več elementov iz točk (a) do (e) odstavka 235, bi bilo to treba šteti za resno pomanjkljivost take strategije. V tem primeru bi morali pristojni organi zahtevati takojšnjo revizijo strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti.

Če se na podlagi ocene pristojnega organa ugotovi, da strategija upravljanja nedonosnih izpostavljenosti v glavnem izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (e) odstavka 236, odkrijejo pa se nekatere pomanjkljivosti, bi moral pristojni organ zagotoviti, da kreditne institucije predložijo akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti ter pravočasno vzpostavijo učinkovit okvir upravljanja nedonosnih izpostavljenosti.

Pristojni organi bi morali nadzorniško oceno uporabljati sorazmerno, ob upoštevanju posebnosti institucij (npr. v smislu velikosti, narave in zapletenosti). V svojih ocenah SREP strategij upravljanja nedonosnih izpostavljenosti ter podporne ureditve upravljanja in operativnega izvajanja bi morali upoštevati tudi poslovne modele institucij, zlasti če je edina dejavnost institucije nakup in prodaja nedonosnih izpostavljenosti.

Sorazmernost z vidika nadzorniške ocene strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti manjše in manj zapletene kreditne institucije (npr. iz kategorije SREP 3 ali 4³⁴ ) je mogoče doseči z uskladitvijo ocene z modelom posredovanja SREP, ki zagotavlja nadzorniški pristop na podlagi tveganja ter upošteva sistemsk o pomembnost globalnih in domačih institucij.

³⁴ Opisano v poglavju 2.1.1 „Kategorizacija institucij“ Smernic o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) (EBA/GL/2014/13).

Pristojni organi bi morali kreditnim institucijam zavrniti:

• a) operativni načrt in organizacijsko ureditev, če je izpolnjeno katerokoli od naslednjih meril:
• i. okvir za opredelitev, merjenje, upravljanje, spremljanje in zmanjševanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti, vključno za njihovo zgodnje pripoznavanje in primerne dejavnosti reševanja, je po njihovem mnenju neprimeren glede na velikost in zapletenost problematike nedonosnih izpostavljenosti v kreditni instituciji;
• ii. ne razporeja ali ne predvideva prihodnje razporeditve potrebnih kadrov in tehničnih virov ter zagotovitve ustreznega pokritja s funkcijami notranje kontrole;
• iii. v njem ni ustrezno opisana operacionalizacija spremljanja nedonosnih izpostavljenosti;
• b) strategijo upravljanja nedonosnih izpostavljenosti, če po mnenju organa kombinacija strateških možnosti za različne portfelje in segmente, po potrebi vključno z zaseženim premoženjem, ne zagotavlja najučinkovitejše strategije za zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti;
• c) kapitalski načrt, če v njem ni ustrezno določeno načrtovano zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti iz bilance stanja v skladu s strategijo njihovega upravljanja, ne vključuje primernih ukrepov za zagotovitev razpoložljivosti zadostnega zneska kapitala in kapitalskih blažilnikov ter ne predvideva pravočasnih in primernih oslabitev in odpisov;
• d) sistem merjenja delovne uspešnosti, če spodbude za upravljalni organ in zadevne vodstvene delavce in zaposlene ne vključujejo posebnih kvantitativnih elementov, povezanih s cilji glede zmanjšanja nedonosnih izpostavljenosti iz strategije kreditne institucije za njihovo upravljanje in iz operativnega načrta.

Glede na pomen zgodnjega odkrivanja in preprečevanja poslabšanja kakovosti kreditov bi morali pristojni organi oceniti, ali se v notranjih postopkih kreditnih institucij izvajajo mehanizmi zgodnjega opozarjanja.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali imajo kreditne institucije:

• a) vzpostavljeno politiko restrukturiranja in povezane postopke za oceno izvedljivosti ukrepov restrukturiranja ter spremljanje njihove uspešnosti in učinkovitosti;
• b) ali v okviru skupine dosledno pripoznavajo in razvrščajo nedonosne in restrukturirane izpostavljenosti, vključno z vstopnimi in izstopnimi merili, ter na podlagi opredelitev pojmov iz Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014;
• c) ali imajo vzpostavljene politike in metodologije za zagotovitev merjenja oslabitev in odpisov za njihovo pravočasno pripoznanje.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da imajo kreditne institucije vzpostavljene primerne pisne politike in postopke za vrednotenje premoženja v skladu s poglavjem 9. Pristojni organi bi se morali predvsem prepričati, da te politike vključujejo vse vrste nepremičnega in premičnega premoženja, uporabljenega za zavarovanje kreditnih izpostavljenosti, merila za uporabo posamičnega vrednotenja v primerjavi z indeksiranim vrednotenjem in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati cenilci.

Če so kreditne institucije poročale o bistvenih odstopanjih od operativnega načrta v skladu s poglavjem 4.4, bi morali pristojni organi oceniti, ali predlagani popravni ukrepi zadostujejo za odpravo odstopanj od načrta. Če ima pristojni organ pomisleke glede učinkovitosti predlaganih ukrepov, bi moral od kreditne institucije zahtevati dodatne ukrepe.

Zgoraj navedene zahteve za nadzorniško oceno upravljanja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti dopolnjujejo ter podrobneje določajo oceno nedonosnih in strukturiranih izpostavljenosti v okviru obvladovanja kreditnega tveganja iz smernic organa EBA o skupnih postopkih in metodologijah za proces SREP. Ugotovitve te nadzorniške ocene naj bi se upoštevale pri oceni kreditnega tveganja v skladu z naslovom 6.2 smernic organa EBA o skupnih postopkih in metodologijah za proces SREP, na njihovi podlagi pa bi se točkovalo kreditno tveganje.