4 Sorazmernost

85.Cilj načela sorazmernosti iz člena 92(2) Direktive 2013/36/EU je uskladiti politike in prakse prejemkov s posameznim profilom tveganosti, nagnjenostjo k prevzemanju tveganj in strategijo institucije, tako da se cilji zahtev glede prejemkov dejansko dosežejo.

86.Institucije in pristojni organi bi morali pri sorazmerni uporabi zahtev glede prejemkov in določb teh smernic upoštevati kombinacijo vseh naslednjih meril:

• a. velikost;
• b. notranjo organizacijo ter
• c. naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti institucije.

87.Pri ocenjevanju, kaj je sorazmerno, in določanju potrebne stopnje kompleksnosti politik prejemkov in pristopov za merjenje tveganja bi morali institucije in pristojni organi upoštevati kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih vidikov vseh zgornjih meril. Na primer, čeprav je obseg poslovne dejavnosti majhen, vendar lahko zaradi svoje narave ali kompleksnosti proizvodov vseeno vključuje kompleksne dejavnosti in profile tveganosti.

88.Za zgornje namene bi morali institucije in pristojni organi upoštevati vsaj naslednja merila:

• a. ali institucija izpolnjuje merila za majhno in nekompleksno institucijo ali za veliko institucijo, kot so določena v točkah 145 in 146 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
• b. ali institucija izpolnjuje merila in pragove, določene v odstavkih 3 in 4 člena 94 Direktive 2913/36/EU, v zvezi z opustitvami postopka izplačila variabilnih prejemkov;
• c. geografsko prisotnost institucije in obseg dejavnosti v posamezni državi;
• d. pravno obliko ter razpoložljive kapitalske in dolžniške instrumente;
• e. odobritev za uporabo notranjih metod za merjenje kapitalskih zahtev (npr. IRB, AMA);
• f. ali je institucija del skupine, in če je, oceno sorazmernosti za skupino in značilnosti skupine, v katero spada;
• g. vrsto dovoljenih dejavnosti in storitev (npr. posojila in vloge, naložbeno bančništvo);
• h. osnovno poslovno strategijo;
• i. strukturo poslovnih dejavnosti ter časovno obdobje, merljivost in predvidljivost tveganj poslovne dejavnosti;
• j. strukturo financiranja institucije;
• k. notranjo organizacijo institucije, vključno z ravnjo variabilnih prejemkov, ki se lahko izplačajo zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij;
• l. strukturo dobička in izgube institucije;
• m. vrsto strank (npr. prebivalstvo, podjetja, mala podjetja, javni organi);
• n. zapletenost produktov ali pogodb.

89.Če se zahteve glede prejemkov in določbe iz teh smernic uporabljajo sorazmerno, so institucije odgovorne za upoštevanje svojega profila tveganosti, nagnjenosti k prevzemanju tveganj in drugih značilnosti ter za razvoj in izvajanje politik in praks prejemkov, ki so ustrezno usklajene s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnim interesom institucije. Kljub temu pa obveznost preudarnih in učinkovitih politik in praks prejemkov velja za vse institucije in za vse zaposlene, ne glede na različne značilnosti institucij.

90.Pred sorazmerno uporabo zahtev glede prejemkov in določb iz teh smernic bi bilo treba izvesti opredelitev zaposlenih na podlagi meril iz člena 92(3) Direktive 2013/36/EU, delegirane uredbe Komisije, sprejete po pooblastilu iz člena 94(2) Direktive 2013/36/EU, in dodatnih notranjih meril²⁴ .

91.Omejitev zgornjega razmerja med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemkov na 100 % (200 % z odobritvijo delničarjev) bi se morala uporabljati za vse zaposlene v instituciji, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij.

92.Pri izvajanju posebnih politik prejemkov za različne kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij v skladu z razdelkoma 3 in 4 teh smernic, bi bilo treba pri uporabi sorazmernosti upoštevati učinek te kategorije zaposlenih na profil tveganosti institucije.

93.Pristojni organi bi morali zagotoviti, da institucije zahteve glede prejemkov in določbe teh smernic izpolnjujejo tako, da so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za različne institucije.

Oprostitve postopka izplačila variabilnih prejemkov

94.Brez poseganja v to, kako države članice izvajajo člen 94(3) Direktive 2013/36/EU, institucije, ki niso velike, kot je opredeljeno v točki 146 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in katerih skupna sredstva ne presegajo praga, opredeljenega v nacionalni zakonodaji, ne smejo uporabljati zahtev za odložitev variabilnih prejemkov in njihovo izplačilo v instrumentih, kot je določeno v točkah (l), (m) in drugem odstavku točke (o) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU. Institucija, ki izpolnjuje eno ali več meril iz točke 146 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, je velika institucija.

• a. Ali je institucija GSPI ali DSPI, se oceni v skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1608 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za specifikacijo metodologije za določitev globalnih sistemsko pomembnih institucij in za opredelitev podkategorij globalnih sistemsko pomembnih institucij ter smernicami organa EBA o merilih za določitev pogojev uporabe člena 131(3) Direktive 2013/36/EU (CRD) v zvezi z oceno drugih sistemsko pomembnih institucij.
• b. Pri ocenjevanju, ali konsolidacijska institucija dosega prag iz točke 146(d) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, so merila izpolnjena, če prag preseže znesek na konsolidirani podlagi²⁵ . Zneski se po potrebi pretvorijo v EUR po menjalnem tečaju, ki ga je Komisija objavila za finančno načrtovanje in proračun za zadnji mesec poslovnega leta konsolidacijske institucije.

95.Pri določanju zneska letnega variabilnega prejemka, izplačanega zaposlenemu, in razmerja med variabilnim in letnim fiksnim prejemkom za namene člena 94(3)(b), tj. za uporabo oprostitev pri zahtevi, da se variabilni prejemek odloži in posameznim zaposlenim izplača v instrumentih, bi morale institucije upoštevati zneske, določene v točkah (a) in (b), ter uporabljati dodatne pogoje iz točk od (c) do (f):

• a. letni variabilni prejemek, dodeljen za obdobje uspešnosti, ki je enako poslovnemu letu, v katerem se določi, ali se oprostitev lahko uporabi, in vsa obdobja uspešnosti, ki so se končala v tem poslovnem letu, ne glede na dolžino povezanih poslovnih obdobij, ki so se končala v tem poslovnem letu, npr. bi moral vključevati celotni znesek variabilnih prejemkov na podlagi obnavljajočih in samostojnih večletnih obračunskih obdobij in bonusov za zadržanje za obdobja, daljša od enega leta, kadar se je povezano obdobje končalo v zadevnem poslovnem letu;
• b. letni fiksni prejemek, dodeljen za finančno leto, v katerem se lahko uporabi opustitev; institucije lahko pri izračunu izključijo druge sestavine fiksnega prejemka, kot je določeno v odstavkih 132 in 133;
• c. zneski bi morali temeljiti na opredelitvi fiksnega in variabilnega prejemka iz teh smernic in bi se morali izračunati na podlagi dodeljenih bruto prejemkov;
• d. variabilni prejemek bi moral biti sestavljen iz vseh oblik dodeljenega variabilnega prejemka, vključno z variabilnim prejemkom na podlagi uspešnosti, zneski, izplačanimi kot zajamčeni variabilni prejemek, bonusi za zadržanje, odpravninami in posebnimi pokojninskimi ugodnostmi;
• e. kadar zneske določijo institucije na posamični podlagi, bi bilo treba upoštevati prejemke, ki jih dodeli institucija, kadar pa znesek določi konsolidacijska institucija na konsolidirani podlagi, bi bilo treba upoštevati vse prejemke, ki jih dodelijo finančne institucije in družbe za pomožne storitve v obsegu bonitetne konsolidacije;
• f. kadar so prejemki izplačani v valuti, ki ni EUR, se zneski pretvorijo v EUR po menjalnem tečaju, ki ga je Komisija objavila za finančno načrtovanje in proračun za zadnji mesec poslovnega leta institucije.

96.Za izračun povprečja vrednosti sredstev za štiriletno obdobje neposredno pred tekočim poslovnim letom za namen točke (a) člena 94(3) Direktive 2013/36/EU bi morale institucije uporabiti aritmetično povprečje te vrednosti ob koncu štirih predhodnih poslovnih let. Kadar se računovodstvo vodi v valuti, ki ni EUR, se zneski pretvorijo v EUR po menjalnem tečaju, ki ga je Komisija objavila za finančno načrtovanje in proračun za zadnji mesec posameznega poslovnega leta.

97.Če nacionalna zakonodaja pristojni organom daje pooblastilo, da določijo pragove iz člena 94(3) in 94(4) Direktive 2013/36/EU za posamezne institucije, bi morali pristojni organi pri zniževanju ali zviševanju teh pragov upoštevati naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti institucije, njeno notranjo organizacijo in po potrebi značilnosti skupine, v katero spada, pa tudi merila sorazmernosti iz tega razdelka.

²⁴ Glej smernice za postopek opredelitve v razdelku 5 teh smernic.

²⁵ Uporablja se člen 19 Uredbe (EU) št. 575/2013 o subjektih, izključenih iz obsega bonitetne konsolidacije.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/