9.3.1 Odpravnina

162.Politike prejemkov institucij bi morale določati morebitno uporabo odpravnin, vključno z najvišjim zneskom ali merili za določanje zneskov, ki jih je mogoče dodeliti kot odpravnino zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije.

163.Institucije bi morale imeti okvir, v katerem je odpravnina določena in odobrena, če pogodbo predčasno prekine institucija, vključno z jasno dodelitvijo odgovornosti in pristojnosti odločanja ter sodelovanjem kontrolnih funkcij v postopku.

164.Odpravnina ne bi smela pomeniti nesorazmerne nagrade, ampak ustrezno nadomestilo za zaposlene v primeru predčasne prekinitve pogodbe. V skladu s členom 94(1)(h) Direktive 2013/36/EU mora odpravnina izražati doseženo uspešnost v določenem obdobju in ne sme nagrajevati neuspešnosti ali kršitev.

165.Odpravnina se ne bi smela dodeliti v primeru očitne neuspešnosti, ki dovoljuje takojšnjo odpoved pogodbe ali odpust zaposlenih.

166.Odpravnina se ne bi smela dodeliti, kadar zaposleni zaposlitev odpove prostovoljno, ker sprejme delovno mesto pri drugem subjektu, razen če je odpravnina obvezna v skladu z nacionalnim delovnim pravom.

167.Kot odpravnina se štejejo dodatna plačila poleg rednega prejemka v naslednjih posebnih primerih:

• a. prejemek za odpustitev zaradi izgube mandata, če pogodbo predčasno prekine institucija ali njena povezana družba;
• b. prejemek, dodeljen za omejeno obdobje, ki je dogovorjeno kot obdobje mirovanja po prekinitvi pogodbe in za katero velja protikonkurenčna klavzula;
• c. institucija pogodbe zaposlenih prekine zaradi neuspešnosti poslovanja institucije ali ukrepov za zgodnje posredovanje;
• d. institucija želi prekiniti pogodbo zaradi pomembnega zmanjšanja obsega dejavnosti institucije, v kateri je deloval zaposleni, ali kadar poslovna področja prevzamejo druge institucije, pri čemer ni možnosti, da bi zaposleni ohranili svojo zaposlitev pri prevzemni instituciji;
• e. institucija in zaposleni se dogovorita za poravnavo v primeru dejanskega delovnega spora, ki bi sicer realno lahko privedel do postopka na sodišču.

168. K adar institucije dodelijo odpravnino, bi morale biti sposobne pristojnemu organu predstaviti razloge za odpravnino ter dokazati primernost dodeljenega zneska in meril, uporabljenih za določanje zneska, vključno s tem, da je znesek odvisen od dosežene uspešnosti v določenem času in da ne nagrajuje neuspešnosti ali kršitev.

169.Institucije bi morale pri določanju zneska odpravnine upoštevati doseženo uspešnost v določenem obdobju in po potrebi oceniti resnost morebitne neuspešnosti. Pri ugotovljeni neuspešnosti bi bilo treba razlikovati med neuspešnostjo poslovanja institucije in neuspešnostjo zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, in sicer:

• a. neuspešnost poslovanja institucije bi bilo treba upoštevati, kadar je določen skupni znesek odpravnine za zaposlene, ob upoštevanju kapitalske osnove institucije; take odpravnine ne bi smele biti višje od znižanja stroškov, doseženega s predčasno prekinitvijo pogodb;
• b. zaradi neuspešnosti zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, se zniža znesek odpravnine, ki bi bila sicer dodeljena, če bi se pri oceni zneska odpravnine upoštevala le uspešnost v določenem obdobju, vključno z možnostjo neizplačila.

170.Neuspešnost poslovanja institucij vključuje naslednje primere:

• a. kadar je instituciji dodeljena državna pomoč ali se zanjo uporabijo ukrepi za zgodnje posredovanje ali ukrepi za reševanje v skladu z Direktivo 2014/59/EU³² ;
• b. kadar je vložen zahtevek za začetek običajnih insolvenčnih postopkov institucije, kot so opredeljeni v členu 2(1)(47) Direktive 2014/59/EU.
• c. kadar pomembne izgube vodijo v stanje, v katerem institucija nima več trdne kapitalske osnove, in se nato poslovno področje proda ali poslovna dejavnost zmanjša.

171.Neuspešnost zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, bi bilo treba oceniti za vsak primer posebej, pri čemer bi morali biti vključeni naslednji primeri:

• a. kadar se šteje, da član upravljalnega organa ne izpolnjuje več ustreznih standardov sposobnosti in primernosti;
• b. kadar je zadevni zaposleni sodeloval ali bil odgovoren za ravnanje, ki je povzročilo znatne izgube za institucijo, kot je opredeljeno v politiki prejemkov institucije;
• c. kadar zadevni zaposleni naklepno ali iz hude malomarnosti deluje v nasprotju z notranjimi pravili, vrednotami ali postopki. 172.Odpravnine bi bilo treba šteti za variabilni prejemek, zato načeloma veljajo vse zahteve iz člena 94 Direktive 2013/36/EU, če se dodelijo zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij. V naslednjih primerih se zneski odpravnin ne bi smeli upoštevati pri izračunu tega razmerja ter pri uporabi odloga in izplačila v instrumentih:
• a. odpravnine, ki so obvezne v skladu z nacionalnim delovnim pravom ali odločitvijo sodišča;
• b. odpravnine iz točke (i) ali (ii), kadar lahko institucija navede razloge in dokaže ustreznost zneska odpravnine:
• (i) odpravnine, izračunane po ustrezni, vnaprej opredeljeni splošni formuli (npr. delovna neaktivnost med odpovednim rokom), določeni v politiki prejemkov, v primerih iz odstavka 167;
• (ii) odpravnine, ki ustrezajo dodatnemu dolgovanemu znesku pri uporabi protikonkurenčne klavzule v pogodbi in ki se izplačajo v prihodnjih obdobjih do zneska fiksnega prejemka, ki bi bil izplačan v obdobju prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti, če bi bil zaposleni še vedno zaposlen;
• c. odpravnine v skladu z odstavkom 167, ki ne izpolnjujejo pogoja iz točke (i) odstavka 172(b), kadar je institucija pristojnemu organu navedla razloge in dokazala primernost zneska odpravnine.

173.Pri izračunu zneska, ki se ne upošteva v izračunu razmerja med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemka, uporaba protikonkurenčne klavzule v pogodbi ne pomeni nujno, da je celotni znesek, ki se izplača zaradi predčasne prekinitve pogodbe, izplačan kot nadomestilo zaposlenemu, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, ker se je zavezal, da v opredeljenem obdobju ne bo konkuriral. Z odstavkom 172 so skladni le tisti zneski odpravnine, ki so v pogodbi posebej opredeljeni kot nadomestilo za protikonkurenčno klavzulo. Če je trajanje protikonkurenčnih klavzul omejeno z nacionalno zakonodajo, se plačila, izvedena zunaj tega omejenega obdobja, ne morejo šteti za nadomestilo za protikonkurenčno klavzulo in se zato ne morejo izključiti iz razmerja med variabilno in fiksno sestavino prejemka.

174.Pri izračunu razmerja med variabilnimi in fiksnimi sestavinami celotnega prejemka je treba naslednje zneske odpravnine upoštevati kot variabilni prejemek za namene izračuna tega razmerja za zadnje obdobje uspešnosti:

• a. vsoto morebitnih zneskov, ki presegajo fiksni prejemek, za prihodnja obdobja iz točke (b)(ii) odstavka 172;
• b. vse druge odpravnine, ki niso navedene v odstavku 172.

³² Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/