6.3 Ocena tveganja za stranko

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje za stranko, ki izhaja iz vseh vrst izpostavljenosti, vključno z zunajbilančnimi izpostavljenostmi: upravljana sredstva, denar strank, ki se upravlja, zaščitena in upravljana sredstva ter obravnavana naročila strank. Upoštevati bi morali tudi nacionalno zakonodajo o urejanju ločevanja, ki velja za denar strank, in razpoložljivost zavarovanja poklicne odgovornosti za investicijsko podjetje kot učinkovitega orodja za upravljanje tveganj v skladu s členom 29(1) Direktive (EU) 2019/2034.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju tveganja za stranko upoštevati različne vrste strank ter naravo in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja v zvezi s temi strankami.

6.3.2 Ocena tveganja pri delovanju za stranko

Na podlagi ocene tveganja pri de lovanju za stranko bi morali pristojni organi določiti zneske faktorja K za glavne dejavnike izpostavljenosti investicijskega podjetja tveganju za stranko in oceniti pomembnost bonitetnega vpliva tega tveganja na investicijsko podjetje. Pri oblikovanju ocene tveganja pri delovanju za stranko bi bilo treba izvesti naslednje glavne korake:

• a. predhodno oceno;
• b. oceno narave in obsega storitev in dejavnosti za upravljanje sredstev strank, upravljanje denarja strank, zaščito sredstev strank in obravnavo naročil stra nk ter
• c. oceno sistemov in procesov v zvezi s temi dejavnostmi.

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje za stranko na podlagi sedanjega in potencialnega stanja.

Kadar je ustrezno, bi morali pristojni organi oceno izvesti tudi na bolj razčlenjeni ravni, p o možnosti na ravni posameznih strank.

51 Predhodna ocena

Pri določanju obsega ocene tveganja za stranko bi morali pristojni organi najprej opredeliti vire tveganja za stranko, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje.

Pristojni or gani bi morali upoštevati vsaj naslednje:

• a. nagnjenost k prevzemanju tveganj v zvezi s tveganjem za stranko ob upoštevanju poslovnega modela investicijskega podjetja;
• b. ponder zneska faktorja K za tveganje za stranko v primerjavi s celotnim zneskom faktorja K;
• c. napovedi zneska faktorja K za tveganje za stranko, če je na voljo;
• d. naravo, obseg in sestavo bilančnih in zunajbilančnih postavk investicijskega podjetja, povezanih s tveganjem za stranko;
• e. če so na voljo, stroške izgub iz poslovanja na računih strank v pri merjavi s provizijami.

Pristojni organi bi morali izvesti predhodno analizo ob upoštevanju spremembe zgoraj navedenih kazalnikov skozi čas, da oblikujejo argumentirano mnenje o glavnih dejavnikih tveganja za stranko investicijskega podjetja.

Upravljana sredstva (AUM)

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje nastanka izgube za stranke zaradi slabega upravljanja sredstev strank. Upravljana sredstva vključujejo sredstva, upravljana v okviru diskrecijskega upravljanja portfeljev in nediskrecijs kih ureditev, ki pomenijo svetovanje stalnega značaja. To tveganje lahko med drugim izhaja iz kršitve pogojev pooblastila, prevelikega finančnega vzvoda, prevelike koncentracije, sredstev, ki so podvržena likvidnostnim pritiskom, ali neustrezne zapletenosti produktov glede na pooblastilo.

Pristojni organi bi se morali osredotočiti na naslednje vire tveganja pri delovanju, kadar je to ustrezno:

• a. zapletenost pooblastil, izjave o naložbeni politiki (IPS) ali strategij, ki se izvajajo;
• b. profile strank (državni skladi, institucionalni vlagatelji, podjetja ali zasebni vlagatelji) in stopnjo sprejemljivega tveganja;
• c. kategorije sredstev osnovnega portfelja;
• d. znesek upravljanih sredstev.

Denar strank, ki se upravlja (CMH)

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje za izgubo denarja strank in potrebo po odškodnini strankam, ker je investicijsko podjetje slabo upravljalo račune strank.

52

Pristojni organi bi morali oceniti, ali se denar strank upravlja v skladu z nacionalno zakonodajo o zaščiti denarja strank in ga je mogoče jasno ločiti od lastnih denarnih sredstev investicijskega podjetja.

Pristojni organi bi se morali osredotočiti na naslednje vire tveganja pri delovanju, kadar je to ustrezno:

• a. vrsto računa (vloga pri poslovni banki);
• b. sporazum o dostopu investicijskega podj etja do denarja strank;
• c. politiko dovoljenih naložb za denar strank;
• d. skupne ali individualne ločene račune;
• e. sledljivost denarja strank;
• f. znesek denarja strank, ki se upravlja, in število strank;
• g. valute, ki se uporabljajo za denominacijo računov strank.

Zaščitena in upravljana sredstva (ASA)

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje, da bodo stranke utrpele izgubo in jim bo treba plačati odškodnino zaradi slabega upravljanja sredstev, ki jih ščiti in upravlja investicijsko podjetje.

Pristojni or gani bi se morali osredotočiti na naslednje vire tveganja pri delovanju, kadar je to primerno:

• a. ponovna uporaba upravljanega zavarovanja s premoženjem;
• b. likvidacijske pravice v zvezi s sredstvi;
• c. zmanjševanje vrednosti zavarovanja s premoženjem;
• d. delegacije, ki prihajajo od drugih finančnih subjektov in odhajajo v druge finančne subjekte;
• e. vrste sredstev;
• f. operacije ali neizvedbo operacij v zvezi z dogodki, povezanimi s sredstvi (glasovanje za skupščino, kuponsko plačilo, izdaja nakupnih pravic).

Obravnavana naročil strank (COH)

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje izgube iz poslovanja med obravnavo naročil strank. To tveganje lahko nastane zaradi sistemskih ali človeških napak, ki jih povzroči zapletenost procesov, postopkov in sistemov IT (vključno z uporabo novih tehnologij), kar lahko to vodi do napak, vključno z zamudami, nezadovoljivimi specifikacijami ali kršitvami varnosti.

53

Pristojni organi bi se morali osredotočiti na naslednje vire tveganja pri delovanju, kadar je to ustrezno:

• a. količino in obseg obravnavanih naročil strank;
• b. naravo osnovnih sredstev (OTC, bolj ali manj likvidna itd.);
• c. vrste in značilnosti naročil (po sklopih, fiksni ceni itd.);
• d. značilnosti prenosa ali izvedbe (elektronsko ali glasovno trgovanje itd.);
• e. procese in organizac ijo prenosa ali izvrševanja (namenske službe po kategorijah sredstev, prodajni trgovci, trgovanje za svoj račun, dostop do trga itd.).

6.3.3 Ocena upravljanja tveganja za stranko in kontrol

Za zagotovitev celovitega razumevanja profila tveganja za stranko investicijskega podjetja bi morali pristojni organi pregledati tudi okvir upravljanja tveganj, na katerem temeljijo njegove dejavnosti. Pri tem bi morali pristojni organi po potrebi oceniti:

• a. ali ima investicijsko podjetje zanesljivo, jasno oblikovano in dokument irano strategijo upravljanja tveganja, ki jo je ustrezno potrdil upravni odbor in zajema upravljanje sredstev, upravljanje denarnih tokov v podjetju ter upravljanje zaščitenih in upravljanih sredstev;
• b. ali ima investicijsko podjetje ustrezen organizacijski okvir za zagotavljanje učinkovitega opravljanja storitev za stranke z zadostnimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi) človeškimi in tehničnimi viri (enote za trgovanje in zaledne pisarne, informacijski sistemi);
• c. ali ima investicijsko podjetje močan in celovit okvir kontrol (učinkovitost in neodvisnost kontrolnih funkcij) ter zanesljive varovalne ukrepe za zmanjšanje tveganj za stranke v skladu s strategijo upravljanja in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj;
• d. ali ima investicijsko podjetje jasno opredeljene pol itike in postopke za ugotavljanje, upravljanje, merjenje in nadzor operativnih tveganj za stranke;
• e. ali so pravice dostopa podjetja do računov strank v skladu z veljavnimi predpisi.

6.3.4 Povzetek ugotovitev in izračun rezultata

Pristojni organi bi morali na podlagi zgornje ocene oblikovati mnenje o tveganju za stranke investicijskega podjetja. To mnenje bi moralo biti izraženo v povzetku ugotovitev skupaj z rezultatom tveganja, ki temelji na merilih iz tabele 5. Če se na podlagi pomembnosti nekaterih dejavnikov tveganja pristojni organ odloči, da bo te dejavnike ocenil in zanje izračunal rezultat ločeno, je treba smiselno uporabiti smernice iz te tabele, če je to mogoče.

54 Tabela 5: Nadzorniška merila za izračun rezultata tveganja za stranko

Rezultat Merila glede tveganja pri Merila glede ustreznega