4.5 Načini sanacije

Izdajatelji bi morali v svojem načrtu sanacije določiti razpon možnih načinov sanacije, prilagojenih svojemu poslovnemu modelu in naravi izdanega žetona, vezanega na sredstva, ali e- denarnega žetona.

Kar zadeva možn e načinov sanacije iz člena 46 Uredbe (EU) 2023/1114, bi morali izdajatelji upoštevati naslednje:

• a) načrt sanacije bi moral vključevati najvišji znesek provizij za likvidnost pri unovčenjih, in določiti, kako bo javnost obveščena o trajanju ukrepa;
• b) pri določanju najvišjega zneska provizij za likvidnost pri unovčenjih, bi morali izdajatelji zagotoviti, da se ta način sanacije ne uporablja kot sredstvo za povečanje likvidnostnih virov izdajatelja na stroške imetnikov žetonov. Izdajatelji bi morali zagotoviti, da se ta način sanacije v fazi težav uporablja le začasno z izključnim namenom, da bi zmanjšali zahtevke za unovčenja in hkrati stabilizirali vrednost žetona;
• c) v načrtu sanacije bi morale biti določene različne količinske ravni omejitev števila ali količine žetonov, ki jih je mogoče unovčiti na kateri koli delovni dan. Te ravni je treba določiti na podlagi resnosti kršitev praga( - ov) kazalnika( - ov) načrta za obnovitev ter jih določiti na skupni ravni (npr. kot odstotek celotne količine izdanih žetonov) in na ravni denarnice;
• d) v načrtu sanacije bi bilo treba pojasniti, katere druge popravne ukrepe bo izdajatelj sprejel, ko bo začasno prenehal z unovčevanj em . Izdajatelji bi morali v svoj načrt sanacije vključiti, da bodo upoštevali, da bi začasno prenehanje unovčevanj lahko negativno vplivalo na njihov ugled in zaupanje imetnikov žetonov ter povzročilo večji obseg zahtevkov za unovčenja po odpravi začasnega prenehanja. Izdajatelji bi morali v svoj načrt za sanacijo vključiti, da bodo posebej proučili, ali bi morali odpravo začasnega prenehanja unovčevanj spremljati tudi drugi ukrepi, med drugim provizije za likvidnost ali omejitev količine žetonov, ki jih je mogoče dnevno unovčiti;
• e) izdajatelji bi morali v načrt sanacije vključiti, kako nameravajo obnoviti skladnost z regulativnimi zahtevami in trgu jasno sporočiti nadaljnje korake.

Poleg možnih načinov sanacije, navedenih v členu 46 Uredbe (EU) 2023/1114, bi morali izdajatelji vključiti vsaj en sanacijski ukrep, ki bi okrepil kapitalski položaj, in en sanacijski ukrep, namenjen izboljšanju likvidnostnega položaja izdajatelja. Neizčrpen seznam možnih načinov sanacije je v Prilogi III.

Načrt sanacije bi moral vključevati tudi podroben opis vseh pripravljalnih ukrepih, ki bi jih moral izdajatelj sprejeti za lažje izvajanje načrta sanacije ali za izboljšanje njegove učinkovitosti, skupaj s časovnim načrtom za izvedbo teh ukrepov, ter opis vseh ukrepov, potrebnih za odpravo ovir za učinkovito izvajanje načinov sanacije, ki so bile opredeljen i v načrtu sanacije.

Izdajatelji bi morali za vsak možen način sanacije v načrt sanacije vključiti oceno izvedljivosti, ki zajema vsaj:

• a) oceno tveganj, povezanih z možnim načinom sanacije, pri čemer se upoštevajo morebitne pretekle izkušnje z izvajanjem načina sanacije ali enakovrednega ukrepa, in
• b) analizo in opis vseh pomembnih ovir za učinkovito in pravočasno izvedbo možnega načina sanacije ter opis, ali bi bilo takšne ovire mogoče odpraviti in kako.

Poleg tega morajo izdajatelji za vsak možen način sanacije opisati, kako se bo pri izvajanju tega načina sanacije zagotovilo neprekinjeno poslovanje . T a opis bi moral vključevati analizo notranjega poslovanja ( na primer informacijsko tehnoloških sistemov, dobaviteljev in človeških virov) in dostopa izdajatelja do ključnih storitev tretjih oseb, ki so bistvene za njegovo redno poslovanje.

Da bi dokazali verodostojnost možnih načinov sanacije, morajo izdajatelji zagotoviti kvantitativne in kvalitativne dokaze, ki podpirajo pričakovane koristi vsakega možnega načina sanacije. V vsakem primeru mora načrt za sanacijo vsebovati vsaj elemente možnih načinov sanacije, navedene v Prilogi II.

Izdajatelji, ki poleg izdajanja žetonov, vezanih na sredstva in/ali e - denarnih žetonov opravljajo tudi druge dejavnosti, bi morali oceniti posledice, ki jih imajo ti drugi posli za njihovo splošno sposobnost za sanacijo in v načrt sanacije vključiti zavezo, da bodo sprejeli najustreznejše ukrepe za zagotovitev skladnosti s členoma 46 in 55 Uredbe (EU) 2023/1114.

Izdajatelji bi morali v svoj načrt sanacije vključiti, kako bodo spremljali izvajanje možnih načinov sanacije, da bi zagotovili, da bo z izvedbo načrta sanacije skladnost z regulativnimi zahtevami, ki veljajo za rezervo sredstev, verjetno obnovljena .

Izdajatelji bi morali v načrt sanacije vključiti postopek, predviden za izvedbeno fazo, ki bo vključeval odprt in aktiven dialog s pristojnim organom, z namenom, da se zagotovi nemoten prehod na izvajanje izdajateljevega načrta nadzorovanega odkupa v skladu s členoma 47 in 55 Uredbe (EU) 2023/1114, če se izkaže, da skladnosti z regulativnimi zahtevami, ki veljajo za rezervo sredstev, ni mogoče obnoviti.

Vrste scenarij ev načrta sanacije

Izdajatelji bi morali zagotoviti, da v svojih načrtih sanacije določijo ustrezno število scenarijev, katerih narava je dovolj raznolika, da se lahko spoprimejo s širokim razponom stresnih situacij.

Izdajatelji bi morali pri izdelavi načrtov sanacije uporabiti scenarije, ki predvidevajo težave v celotne m finančne m sistem u in/ali scenarije idiosinkratičnih finančnih težav in/ali scenarije nefinančnih težav (vključno s težavami storitev), da bi preizkusili svoje zmogljivosti načrtovanja sanacije. Scenariji, ki se uporabljajo za načrtovanje sanacije, bi morali biti zasnovani tako, da bi ogrozili skladnost izdajatelja z zahtevami, ki veljajo za rezervo sredstev, če izdajatelj ne bi pravočasno izvedel sanacijskih ukrepov. Število in kompleksnost scenarijev bi moral določiti vsak izdajatelj ob upoštevanju načela sorazmernosti v skladu z oddelkom 4.1.

Ohranitev storitev

Izdajatelji bi morali v načrtu sanacije določiti, kako nameravajo pravočasno obnoviti poslovanje in izpolniti svoje obveznosti v primeru dogodkov, ki pomenijo veliko tveganje za motnje v poslovanju. V načrtu sanacije bi morali navesti tudi storitve, ki jih nameravajo ohraniti na podlagi svojega poslovnega modela, in podrobno navesti, kako bodo zagotovili ohranitev storitev, povezanih z žetoni, vezanimi na sredstva, in e - denarnimi žetoni. Seznam storitev, ki jih je treba ohraniti, bi moral vključevati vsaj storitve, povezane z izdajo in unovčenjem žetonov. Če bi izvajanje možnih načinov sanacije lahko negativno vplivalo na izdajateljevo zagotavljanje katere koli od opredeljenih storitev, je treba v opisu načinov sanacije navesti, kako namerava izdajatelj pri izvajanju načrta sanacije zagotoviti neprekinjeno izvajanje navedenih storitev.

Izdajatelji, ki imajo plačilne ureditve v eurih, kot so opredeljeni v nadzornem okviru Eurosistema za elektronske plačilne instrumente, plačilne sheme in plačilne ureditve (okvir PISA), bi morali zagotoviti, da so sanacijski ukrepi, predvideni v načrtu sanacije, skladni s ciljem ohranjanja skladnosti z načeli iz okvira PISA.

I zdajatelji bi morali zagotoviti tudi, da ukrepi, predvideni v njihovem načrtu sanacije, ne vplivajo neupravičeno na zmožnost ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, s katerimi poslujejo,⁴ da ravnajo v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554.

⁴ Sklicevanje na ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP), ki opravljajo skrbniške storitve in ponujajo storitve menjave za pretvorbo ART v fiat valuto in obratno. Sanacijski ukrepi, ki jih sprejme izdajatelj, ne bi smeli biti v nasprotju z zmožnostjo CASP, da ohranijo skladnost z uredbo o digitalni operativni odpornosti v finančnem sektorju (DORA).