+Smernice o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti (EBA/GL/2018/02)
---+1. Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem
------+Status teh smernic
---------+1. Dokument vsebuje smernice, izdane v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 . V skladu s …
---------+2. V smernicah je predstavljeno stališče organa EBA o ustreznih nadzornih praksah v Evropske m …
------+Zahteve glede poročanja
---------+3. Pristojni organi morajo v skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010 do (dd. mm. llll) …
---------+4. Uradna obvestila bodo v skladu s členom 16(3) objavljena v spletišču organa EBA.
---+2. Predmet urejanja, pod ročje uporabe in opredelitev pojmov
------+Predmet urejanja in področje uporabe
---------+5. Te smernice urejajo: (a) sisteme, ki jih morajo izvajati institucije za ugotavljanje …
------+Naslovniki
---------+6. Te smernice so naslovljene na p ristojne organe iz člena 4(2)(i) Uredbe (EU) št. 1093/2010 in …
------+Opredelitev pojmov
---------+7. Če ni določeno drugače, imajo izrazi v teh s mernicah enak pomen kot izrazi, uporabljeni in …
---+3. Izvajanje
------+Datum začetk a uporabe
---------+8. Pristojni organ bi moral zagotoviti, da institucije začnejo uporabljati te smernice 30. junija …
------+Prehodne določbe
---------+9. Za te posebne določbe smernic veljajo naslednji prehodni dogovori: (a) Za institucije, ki …
------+Razveljavitev
---------+10. Naslednje smernice se razveljavijo z učinkom od 30. junija 2019: Smernice organa EBA o …
---+4. Smernice o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti
------+4.1 Splošne določbe
---------+11. Institucije bi morale IRRBB obravnavati kot pomembno tveganje ter ga v svojih postopkih za …
---------+12. Institucije bi morale opredeliti svoje izpostavljenosti IRRBB ter zagotoviti, da se IRRBB …
---------+13. Institucije bi morale upravljati in zmanjševati tveganja, ki izhajajo iz njihovih …
---------+14. Pri izračunava nju vpliva gibanja obrestne mere v perspektivi prihodkov bi morale institucije …
---------+15. Spreme mba prihodkov bi morala biti razlika med pričakovanimi prihodki v osnovnem scenariju in …
---------+16. Institucije bi morale razmisliti o nedonosnih izpostavljenostih (neto brez rezervacij) kot …
---------+17. Institucije bi morale za instrumente, občutljive na obrestno mero, šteti obrestne izvedene …
---------+18. Poleg tega bi morale spremljati in ocenjevati izpostavljenosti, ki so posledica CSRBB, s …
---------+19. Pri izvajanju smernic bi morale institucije sorazmerno opredeliti svojo obstoječo in prihodnjo …
---------+20. Na podlagi ocene njihove obstoječe in prihodnje izpostavljenosti IRRBB bi morale institucije …
---------+21. Institucije bi morale pri izvajanju smernic poleg obstoječe in prihodnje izpostavljenosti IRRBB …
------+4.2 Opredelitev, izračun in razporeditev kapitala
---------+22. Pri ocenjevanju znesko v, vrst in razdelitve notranjega kapitala v skladu s členom 73 Direktive …
---------+23. Institucije bi morale dokazati, da je njihov notranji kapital sorazmeren z ravnjo IRRBB, ob …
---------+24. Institucije bi morale pri svoji analizi ICAAP v zvezi z zneskom notranjega kapitala, potrebnega …
---------+25. Institucije se ne bi smele zanašati le na nadzorniške ocene ustreznosti kapitala za IRRBB ali …
---------+26. Pri ocenjevanju ustreznosti kapitala za IRRBB bi bilo treba upoštevati: (a) obseg in trajanje …
---------+27. Rezultate ustreznosti kapitala za IRRBB bi bilo treba upoštevati v postopku ICAAP institucije …
---------+28. Pri določanju količine notranjega kapitala, ki se zadrži za IRRBB, bi morale instituc ije …
---------+29. Institucije, ki upravljajo modele ekonomskega kapitala, bi morale zagotoviti, da se …
---------+30. Pri odločanju, ali naj se razporeditev notranjega kapitala izvede ob upoštevanju IRRBB glede …
---------+31. Institucije bi morale razmisliti o prilagoditvah notranjega kapitalskega blažilnika, kadar …
------+4.3 Upravljanje
---------+32. Strategija za IRRBB institucije, vključno z nagnjenostjo k tveganju za IRRBB in ublažitev IRRBB …
---------+33. Nagnjenost institucije k tveganju IRRBB bi bilo treba izraziti v obliki sprejemljivega vpliva …
---------+34. Splošna strategija za IRRBB bi morala vključevati tudi odločitev, v kakšnem obsegu se poslovni …
---------+35. Institucije bi morale pred pridobitvijo ali izvajanjem oceniti predloge za uporabo novih …
---------+36. Institucije, ki za zmanjševanje izpostavljenosti IRRBB uporabljajo izvedene finančne …
---------+37. Institucije, ki uporabljajo modele vedenja strank kot vhodne podatke za merjenje svojega IRRBB …
---------+38. Institucije bi se pri odločanju o dejavnostih zavarovanja morale zavedati učinkov računovodskih …
---------+39. Konsolidirane institucije bi morale zagotoviti, da so dogovori o notranjem upravljanju in …
---------+40. Ob upoštevanju, da imajo institucije sklenjene dogovore o notranjem upravljanju v skladu s …
---------+41. Upravljalni organ bi moral biti odgovoren zlasti za naslednje: (a) razumevanje narave in ravni …
---------+42. Institucije bi morale imeti sklenjene dogovore in postopke, ki veljajo za vsakršen prenos …
---------+43. Institucije bi morale izraziti svojo nagnjenost k tveganju za IRRBB, kar zadeva tveganje za …
---------+44. Poleg tega bi morale uvesti omejitve, namenjene ohranjanju izpostavljenosti IRRBB, ki so …
---------+45. Vzpostavljen bi moral biti okvir za spremljanje razvoja strategij zavarovanja, ki se nanašajo …
---------+46. Upravljalni organ bi moral na podlagi svoje splošne strategije za IRRBB sprejeti stabilne …
---------+47. Politike bi morale biti dobro utemeljene, stabilne in dokumentirane ter bi morale obravnavati …
---------+48. Vse politike IRRBB je treba redno pregledovati, najmanj enkrat letno, in jih po potrebi …
---------+49. Upravljalni organ ali njegovi predstavniki bi morali za zagotovitev, da politike in postopki …
---------+50. Upravljalni organ ali njegovi predstavniki bi morali zagotoviti, da analizo in dejavnosti …
---------+51. Glede politik in postopkov za nadzor IRRBB bi morale institucije imeti ustrezne postopke …
---------+52. Institucije bi morale izvajati redne preglede in ocene svojih sistemov notranjih kontrol in …
---------+53. V institucijah bi moral neodvisni revizijski organ, ki je lahko notranji ali zunanji revizor …
---------+54. Informacijski sistemi in aplikacije, ki jih institucija uporablja za izvajanje, obdelavo in …
---------+55. Informacijski sistem in sistem poslov bi morala biti zmožna beležiti profil prevrednotenja …
---------+56. Sistemi, ki se uporabljajo za merjenje IRRBB, bi morali biti zmožni zajeti značilnosti IRRBB …
---------+57. Sistem poslov bi moral biti zlasti za zapletene, strukturirane produkte zmožen zbirati …
---------+58. Vzpostaviti je treba zadostne organizacijske kontrole informacijskih sistemov, da se prepreči …
---------+59. Mere tveganja bi morale temeljiti na zanesljivih tržnih in notranjih podatkih. Institucije bi …
---------+60. Za zagotovitev visoke kakovosti podatkov bi morale institucije izvajati ustrezne postopke, ki …
---------+61. Kadar institucije razporejajo denarne tokove v različne časovne sklope (npr. za analize vrzeli) …
---------+62. Institucije bi morale opredeliti morebitne razloge za neskladja in nepravilnosti, ki lahko …
---------+63. Vzpostaviti bi morale tudi ustrezne postopke za zagotovitev, da so podatki, ki se uporabljajo …
---------+64. Sistemi institucij za notranje poro čanje o tveganjih bi morali zagotavljati točne in celovite …
---------+65. Notranja poročila bi bilo treba z informacijami na ustreznih ravneh združevanja (z ravnjo …
---------+66. Poročila o IRRBB bi morala zagotoviti združene informacije in zadostne podrobnosti, da lahko …
---------+67. Poročila o IRRBB bi morala redno vključevati rezultate pregledov modela in revizij ter …
---------+68. Čeprav se vrste poročil, ki se pripravijo za upravljalni organ ali njegove predstavnike …
---------+69. Na podlagi teh poročil bi morali biti upravljalni organ ali njegovi preds tavniki sposobni …
---------+70. Notranji sistem merjenja bi moral ustvarjat i poročila v obliki, ki različnim ravnem vodstva …
---------+71. Institucije bi morale zagotoviti, da sta potrjevanje metod merjenja IRRBB, ki bi jih bilo treba …
---------+72. Okvir potrjevanja bi moral vključevati naslednje štiri glavne elemente: (a) oceno konceptualne …
---------+73. Pri obravnavanju pričakovanih prvotnih in sedanjih dejavnosti potrjevanja bi bilo treba s …
---------+74. Upravljanje modelskega tveganja za mere IRRBB bi moralo slediti holističnemu pristopu, ki se …
---------+75. Rezultate pregleda in potrditve ter priporočila o uporabi modela bi morali predstaviti in …
---------+76. Sedanji postopek pregleda bi moral vzpostaviti nabor izjemnih sprožilnih dogodkov, ki …
---------+77. Na podlagi opazovanj in novih informacij, prido bljenih tekom časa, se lahko odobreni model …
---------+78. Institucije se lahko zanašajo na modele IRRBB tretjih oseb za upravljanje in nadzor IRRBB, če …
---------+79. V p ostopek potrjevanja bi bilo treba vključiti vhodne podatke modela ali predpostavke, ki …
------+4.4 Merjenje
---------+80. Institucije bi morale uporabljati zanesljive notranje sisteme merjenja, ki vključujejo vse …
---------+81. Poleg tega bi morale meriti svojo izpostavljenost IRRBB z vidika morebitnih sprememb ekonomske …
---------+82. Če so komercialne marže in druge sestavine razmika izključ ene iz merjenja ekonomske vrednosti …
---------+83. Pri izračunavanju mer prihodkov bi morale institucije vključiti komercialne marže.
---------+84. Institucije bi morale razmisliti o nedonosnih izpostavljenostih (neto brez rezervacij) kot …
---------+85. Pri merjenju svoje izpostavljenosti IRRBB se institucije ne bi smele zanašati samo na izračun …
---------+86. Institucije se ne bi smele zanašati na eno samo merjenje tveganja, temveč bi morale uporabljati …
---------+87. Institucija bi morala v celoti razumeti omejitve vsakega kvantitativnega orodja in modela, te …
---------+88. Opredeliti in izmeriti bi morale vse sestavine IRRBB. Pri opredelitvi različnih sestavin IRRBB …
---------+Tabela 1: Opredelitev podsestavin tveganja spremembe obrestne mere v netrgovalni knjigi
---------+Element Metoda Osredotočenost
------------+89. Za merjenje in spremljanje IRRBB bi morale institucije uporabiti najmanj eno merjenje na …
------------+90. Institucije bi morale redno, tj. vsaj četrtletno, v času večje nestanovitnosti obrestnih mer …
------------+91. Institucije bi morale tudi razmisliti, ali želijo uporabiti p ristop pogojnega ali nepogojnega …
------------+92. Institucije bi morale oceniti izpostavljenosti v vsaki posamezni valuti, v kateri imajo …
------------+93. Pri izbiri scenarijev šoka na področju obrestnih mer bi morale institucije upoštevati: (a) da …
------------+94. V okoljih z nizko obrestno mero bi morale institucije upoštevati tudi negativne scenarije …
------------+95. Rezultate scenarijev šoka bi bilo treba vključiti v odločanje na ustrezni ravni upravljanja. To …
------------+96. Testiranje izjemnih situacij IRRBB bi bilo treba upoštevati v ICAAP, pri čemer bi morale …
------------+97. Testiranje izjemnih situacij za IRRBB bi bilo treba izvajati redno, tj. vsaj enkrat letno, v …
------------+98. Okvir test iranja izjemnih situacij za IRRBB bi moral vključevati jasno opredeljene cilje …
------------+99. Izračunati bi bilo treba teste izjemnih situacij za celotno podjetje, medsebojni vpliv, IRRBB …
------------+100. Institucije bi morale izvajati povratne teste izjemnih situacij za (i) opredelitev scenarijev …
------------+101. Pri testiranju ranljivosti v stresnih pogojih bi morale ins titucije uporabljati obsežnejše in …
------------+102. Rezultate stresnih scenarijev bi bilo treba vključiti v postopek odločanja na ustrezni ravni …
------------+103. Pri merjenju IRRBB bi morale institucije v celoti razumeti in dokumentirati ključne vedenjske …
------------+104. Institucije bi morale pri merjenju IRRBB na podlagi ekonomske vrednosti in prihodkov …
------------+105. Ker se tržni pogoji, konkurenčno okolje in strategije s časom spreminjajo, bi morale …
---------+a) Predpostavke v zvezi z vedenjem za račune strank z vgrajeno možnostjo izbire strank
------------+106. Pri oceni vplivov možnosti izbire bi morale institucije upoštevati: (a) možni vpliv na …
------------+107. Institucije bi morale imeti vzpostavljene politike, ki urejajo oblikovanje in redno …
---------+b) Predpostavke v zvezi z vedenjem za račune strank brez posebnih datumov prevrednotenja
------------+108. Pri oblikovanju predpostavk v zvezi z vedenjem glede računov brez posebnih datumov …
---------+c) Predpostavke v zvezi s korporativnim načrtovanj em za lastniški kapital
------------+109. Če se institucije odločijo sprejeti politiko za stabilizacijo prihodkov, ki izhajajo iz …
------------+110. Institucije bi se morale pri določanju predpostavk v zvezi z obdobjem naložb za lastniški …
------------+111. Predpo stavke v zvezi z obdobjem naložb, ki se uporabljajo za upravljanje tveganj za prihodke …
------------+112. Če institucija ni določila jasnih predpostavk za obdobje naložb lastniškega kapitala ali …
------+4.5 Nadzorniški test odstopanja
---------+113. Institucije bi morale redno, tj. vsaj četrtletno, izračunavati vpliv nenadnih vzporednih …
---------+114. Institucije bi morale redno, tj. vsaj četrtletno, izračunavati vpliv šokov na področju …
---------+115. Pri izračunavanju spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapi tala v skladu z odstavkoma …
---------+116. Pri izračunavanju učinkov standardnega testa odstopanja ekonomske vrednosti lastniškega …
---+Priloga I – Metode za merjenje IRRBB
---+Priloga II – Matrika kompleksnosti za merjenje IRRBB
---+Priloga III – Standardizirani scenariji šoka na področju obrestnih mer
------+1. Scenariji šoka in velikost šokov na področju obrestnih mer
------+2. Umerjanje drugih valut
------+3. Parametrizacija standardiziranih scenarijev šoka na področju obrestnih mer
English - European Union - Financial Industry -

Smernice o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti (EBA/GL/2018/02)

Smernice o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti (EBA/GL/2018/02)

https://www.eba.europa.eu/activities/single-rulebook/regulatory-activities/supervisory-review-and-evaluation-process-srep-and-pillar-2/guidelines-technical-aspects-management-interest-rate-risk-arising-non-trading-activities-under – PDF

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
1. Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem

1. Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem

2. Predmet urejanja, pod ročje uporabe in opredelitev pojmov

2. Predmet urejanja, pod ročje uporabe in opredelitev pojmov

3. Izvajanje

3. Izvajanje

4. Smernice o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti

4. Smernice o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti

Priloga I – Metode za merjenje IRRBB

Modeliranje Zajeta

Metrika denarnih tokovOpis Omejitve metrike tveganja Pri analizi razmikov se vsi ustrezni instrumenti, občutljivi na • Metrika približno oceni tveganje
Na podlagiobrestno skladu z njihovimi mero, razporedijo datumi prevrednotenja v predhodno določene ali zapadlosti, časovne ki so sklope v Tveganje • razmika Temelji na zgolj predpostavki, linearno. da vse
prihodkov : • Analiza razmikov: razmik prevrednotenjadoločeni pogodbeno ali temeljijo na vedenjskih predpostavkah. razmika (samo pozicije znotraj posameznega Izračunajo se neto pozicije („razmiki“) v posameznem časovnem vzporedno časovnega sklopa zapadejo ali so sklopu. Približno se oceni sprememba neto prihodka od obresti, ki tveganje) prevrednotene hkrati. izhaja iz premika krivulje donosa, tako da se posamezna neto • Ni uspešna pri merjenju osnovnega in pozicija pomnoži z ustrezno spremembo obrestne mere. opcijskega tveganja. Spremenjeno trajanje približno oceni relativno spremembo neto
Nepogojni denarni tokovi (predvideva se, da denarnih je časovni tokov okvirsedanje vrednosti finančnega instrumenta glede na mejni vzporedni premik krivulje donosa za eno odstotno točko. Spremenjeno trajanje lastniškega kapitala meri izpostavljenost institucije tveganju vrzeli v njeni spremenjenega netrgovalni trajanja knjigi. PV01 lastniškega lastniškega kapitala kapitala in meri izvira absolutno iz • Metrika premike se krivulje uporablja donosa. le za Ob mejne
neodvisen od Ekonomska posebnega scenarija vrednost: • Trajanje analize:spremembo vrednosti lastniškega kapitala, ki izhaja iz vzporednega prisotnosti konveksnosti lahko premika krivulje donosa za eno bazično točko (0,01 %). Tveganje razmika (samo podcenjuje obrestne mere. učinek večjih gibanj
obrestnih mer) spremenjeno trajanje/PV01 lastniškega kapitalaIzhodiščna občutljivih instrumenta trajanje posameznega na točka je obrestno izbrana je dodelitev instrumenta ustrezna mero, vseh v časovne krivulja denarnih se izračuna donosa. sklope. tokov iz Za Spremenjeno spremembe instrumentov, vsako vrsto vzporedno tveganje) • • Uporablja krivulje Ni uspešna donosa. se pri le merjenju za vzporedne opcijskega premike njegove neto sedanje vrednosti zaradi vzporednega premika krivulje tveganja in zajema osnovno tveganje donosa za eno odstotno točko. Spremenjeno trajanje lastniškega v najboljšem primeru le delno. kapitala se določi kot spremenjeno trajanje sredstev, pomnoženo s sredstvi, deljeno z lastniškim kapitalom, minus spremenjeno trajanje obveznosti, pomnoženo z obveznostmi, deljeno z lastniškim kapitalom.
Modeliranje Metrika denarnih tokovZajeta Opis Omejitve metrike tveganja PV01 lastniškega kapitala se izračuna tako, da se spremenjeno trajanje lastniškega kapitala pomnoži z vrednostjo lastniškega kapitala (tj. sredstva minus obveznosti) in deli z 10 000, da se dobi sprememba vrednosti bazične točke. Delno spremenjeno tveganje instrumenta za določen časovni sklop se izračuna kot zgoraj navedeno spremenjeno trajanje, le da se • Metrika se uporablja samo za mejne vzporedno ne premakne celotna krivulja donosa, temveč le segment Tveganje spremembe obrestnih mer. Ob
• Delno spremenjenokrivulje občutljivost donosa, tržne ki vrednosti ustreza časovnemu bančne knjige sklopu. na mejni Te delne premik mere krivulje kažejo razmika (vzporedno in prisotnosti podcenjuje konveksnosti učinek večjih lahko gibanj
trajanje/delna PV01donosa v posameznih segmentih zapadlosti. Za vsako delno mero nevzporedno obrestne mere. časovnega sklopa se lahko uporabi drugačna razsežnost premika, tveganje) • Ni uspešna pri merjenju osnovnega in tako da se lahko učinek spremembe v obliki krivulje donosa izračuna opcijskega tveganja. za celoten portfelj.
Denarni tokovi, ki so delno ali v celoti pogojeni s scenarijem obrestnih mer (predvideva se, da je časovni okvir Na podlagi denarnih opcij, instrumentov tokov prihodkov: Poudarek naSprememba neto prihodka od obresti je metrika, ki temelji na prihodkih in meri spremembo neto prihodka od obresti v določenem časovnem obdobju (običajno v 1 –5 letih), ki izvira iz nenadnega ali postopnega gibanja obrestne mere. Izhodiščna točka je kartiranje vseh denarnih tokov instrumentov, Tveganje vrzeli občutljivih na obrestno mero, v (granularne) časovne sklope (ali (vzporedno in uporaba točnih datumov prevre dnotenja posameznih pozicij v bolj nevzporedno), zapletenih sistemih). osnovno tveganje in, če • Občutljivost rezultata na
z vgrajenimi, sestavini neto eksplicitnimi prihodka od obresti: opcijami, zapletenih in, pri bolj • sprememba netoOsnovni scenarij za izračune odraža sedanji korporativni načrt so vsi denarni predpostavke modeliranja in institucije za načrtovanje obsega, cen in datumov prevrednotenja tokovi odvisni vedenjske predpostavke prihodnjih izračun prihodnjih poslovnih denarnih transakcij. tokov Obrestne v osnovnem mere, scenariju, uporabljene izvirajo za iz od modeliranja, scenarija • Kompleksnost
pristopih, prihodka od obrestiterminskih tečajev, ustreznih razmikov ali tržno pričakovanih tudi opcijsko
instrumentov, katerih zapadlost je odvisna od vedenja strank, modelira na podlagi scenarija obrestnih mer)obrestnih mer za različne instrumente. tveganje Banke pri ocenjevanju možnega obsega sprememb neto prihodka od obresti uporabljajo predpostavke in modele za napoved gibanja obrestnih mer, likvidacijo obstoječih sredstev, obveznosti in zunajbilančnih postavk ter njihovo morebitno zamenjavo.
Modeliranje Metrika denarnih tokovZajeta Opis Omejitve metrike tveganja Metrika, ki temelji na prihodkih, se lahko razlikuje glede na zapletenost načrtovanih prihodnjih denarnih tokov: preprosti modeli likvidacije predpostavljajo, da obstoječa sredstva in obveznosti zapadejo brez zamenjave; modeli stalne bilance stanja predpostavljajo, da se zapadla sredstva in obveznosti nadomestijo z enakimi instrumenti, medtem ko najbolj kompleksni modeli dinamičnih denarnih tokov odražajo poslovne odzive na okolja z različno obrestno mero v velikosti in sestavi bančne knjige. Vse metrike, ki temeljijo na prihodkih, je mogoče uporabiti v scenariju ali stohastični analizi. Tvegani prihodki so primer slednje, ki meri največjo spremembo neto prihodka od obresti na dani stopnji zaupanja. Sprememba ekonomske vrednosti lastniškega kapitala je • Občutljivost rezultata na sprememba neto sedanje vrednosti vseh denarnih tokov, ki izvirajo Tveganje vrzeli predpostavke modeliranja in
Ekonomska vrednost: Poudarek na ekonomski lastnišk ega vrednosti kapitalaiz sredstev bančne knjige, obveznosti in zunajbilančnih postavk, (vzporedno in vedenjske predpostavke izhajajočih iz spremembe obrestnih mer, ob predpostavki, da vse nevzporedno), • Stohastične metrike, ki veljajo za pozicije bančne knjige zapadejo. osnovno distribucijsko predpostavko, morda Tveganje spremembe obrestne mere je mogoče oceniti s tveganje so vsi denarni in, če ne nepričakovanih uspejo zajeti dogodkov tveganja in
• sprememba ekonomskespremembo scenarije vrednosti obrestnih lastniškega ekonomske mer kapitala ali vrednosti s porazdelitvijo s simulacijo lastniškega Monte sprememb kapitala Carlo ekonomske za ali posebne tokovi od modeliranja, scenarija odvisni • nelinearnosti Pristopi Monte Carlo za celovito
vrednosti lastniškega kapitalazgodovinskimi simulacijami. Tvegana ekonomska vrednost je primer tudi opcijsko prevrednotenje so računalniško slednje, ki meri največjo spremembo vrednosti lastniškega kapitala tveganje zahtevni in jih je morda težko na dani stopnji zaupanja. pojasniti („črna škatla“) • Kompleksnost
Priloga II – Matrika kompleksnosti za merjenje IRRBB

Institucije bi morale pri svojih merah tveganja uporabljati vsaj raven kompleksnosti iz spodnje

tabele, ki ustreza njihovi kategorizacijiv skladu s smernicami o SREP. V primeru velike

kompleksnosti ali obsežnega področja uporabe poslovnega modela institucije bi morala institucija ne glede na svojo velikost uporabljati in izvajati mere tveganja, ki ustrezajo nj enemu specifičnemu poslovnemu modelu in ustrezno zajamejo vse občutljivosti. Vse pomembne občutljivosti na spremembe obrestnih mer, vključno z občutljivostjo na vedenjske predpostavke, bi bilo treba ustrezno zajeti.

Institucije, ki ponujajo finančne produk te z vgrajen o možnostjo izbire, bi morale uporabiti sisteme merjenja, s katerimi se lahko ustrezno zajame odvisnost opcij od sprememb obrestne mere. Institucije s produkti, ki strankam zagotavljajo vedenjsko možnost izbire, bi morale uporabljati ustrezne p ogojne pristope modeliranja denarnih tokov, da količinsko opredelijo IRRBB glede na spremembe vedenja strank, do katerih lahko pride v različnih scenarijih stresa na področju obrestnih mer.

Štiri kategorije iz spodnje tabele kompleksnosti odražajo kategori zacijo institucij iz smernic EBA o SREP. Različne kategorije odražajo različno velikost, strukturo in naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti institucij, medtem ko kategorija 1 ustreza najkompleksnejšim institucijam.

Metrika in modeliranje IRRBBOkvirna nadzorniška pričakovanja glede metrike IRRBB in modeliranja glede na kategorijo kompleksnosti institucije
Modeliranje MetrikaInstitucija Institucija Institucija kategorije 2 Institucija kategorije 1
Priloga III – Standardizirani scenariji šoka na področju obrestnih mer

Priloga III – Standardizirani scenariji šoka na področju obrestnih mer

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva

Povezane zadeve

  • EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/