4.3 Upravljanje

Strategija za IRRBB institucije, vključno z nagnjenostjo k tveganju za IRRBB in ublažitev IRRBB , bi morala biti del splošne strategije, zlasti strateških ciljev in ciljev glede tveganja, ki jih mora upravljalni organ odobriti v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 88(1) Direktive 2013/36/EU.

Nagnjenost institucije k tveganju IRRBB bi bilo treba izraziti v obliki sprejemljivega vpliva spremenljivih obrestnih mer na prihodke in ekonomsk o vrednost ter jo upoštevati pri omejitvah. Institucije z velikimi izpostavljenostmi tveganju razmika, osnovnemu tveganju ali opcijskemu tveganju bi morale opredeliti svojo raven nagnjenosti k tveganju za vsako od teh pomembnih podvrst IRRBB.

Splošna strategija za IRRBB bi morala vključevati tudi odločitev, v kakšnem obsegu se poslovni model zanaša na ustvarjanje prihodkov na podlagi krivulje donosa, tj. s financiranjem sredstev z razmeroma dolgim obdobjem prevrednotenja iz obveznosti z razmeroma kratkim obdobjem prevrednotenja. Kadar se poslovni model močno zanaša na ta vir prihodkov, bi moral upravljalni organ pojasniti svojo strategijo za IRRBB in kako namerava preživeti obdobja položne ali inverzne krivulje donosa.

Institucije bi morale pred pridobitvijo ali izvajanjem oceniti predloge za uporabo novih produktov ali vključitev v nove dejavnosti, strategije sprejemanja tveganja ali zavarovanja, da se zagotovi opredelitev sredstev, potrebnih za vzpostavitev premišljenega in učinkovitega upravljanja IRRBB za produkt ali dejavnost, da so predlagane dejavnosti skladne s splošno nagnjenostjo institucije k tveganju ter da so vzpostavljeni postopki za opredelitev, merjenje, spremljanje in nadzor tveganj predlaganega produkta ali dejavnosti. Zagotoviti je treba, da so značilnosti IRRBB za te nove produkte in dejavnosti pravilno razumljene.

Institucije, ki za zmanjševanje izpostavljenosti IRRBB uporabljajo izvedene finančne instrumente, bi morale imeti potrebno znanje in izkušnje. Vsaka institucija bi morala dokazati , da razume posledice zavarovanja z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

Institucije, ki uporabljajo modele vedenja strank kot vhodne podatke za merjenje svojega IRRBB, bi morale imeti potrebno znanje in strokovno znanje. Vsaka institucija bi morala biti sposobna dokazati, da razume posledice modeliranja vedenja svoje baze strank.

Institucije bi se pri odločanju o dejavnostih zavarovanja morale zavedati učinkov računovodskih politik, vendar pristop k upravljanju tveganja ne bi smel temeljiti zgolj na računovodski obravnavi. Upravljanje ekonomskih tveganj bi moralo biti zato prednostna naloga, obravnava računovodskih učinkov pa bi morala biti drugotnega pomena.

Konsolidirane institucije bi morale zagotoviti, da so dogovori o notranjem upravljanju in postopki za upravljanje IRRBB dosledni in dobro vključeni na konsolidirani in podkonsolidirani podlagi.

4.3.2 Okvir upravljanja tveganja in odgovornosti

Ob upoštevanju, da imajo institucije sklenjene dogovore o notranjem upravljanju v skladu s členoma 74 in 88 Direktive 2013/36/EU, bi morale glede IRRBB zagotoviti:

• (a) da je njihov upravljalni organ v celoti odgovoren za nadzor nad okvirom upravljanja IRRBB, okvir nagnjenosti institucije k tveganju ter zneski, vrste in razdelitev notranjega kapitala, da se ustrezno krijejo tveganja. Upravljalni organ bi moral določiti splošno strategijo institucije glede IRRBB ter odobriti ustrezne politike in postopke. Vendar lahko prenese spremljanje in upravljanje IRRBB na višje vodstvo, strokovnjake posameznike ali odbor za uprav ljanje sredstev in obveznosti pod pogoji, ki so podrobneje opredeljeni v odstavku 41;
• (b) da imajo vzpostavljen okvir za upravljanje IRRBB, ki določa jasne meje odgovornosti ter vsebuje sistem omejitev, politike, postopke in notranje kontrole, vključno z redni mi neodvisnimi pregledi in ocenami učinkovitosti okvira.

Upravljalni organ bi moral biti odgovoren zlasti za naslednje:

• (a) razumevanje narave in ravni izpostavljenosti IRRBB. Zagotoviti bi moral, da ob upoštevanju poslovnih strategij institucije obstajajo jasne smernice glede nagnjenosti k tveganju za IRRBB;
• (b) zagotovitev, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za opredelitev, merjenje, spremljanje in nadzor IRRBB v skladu z odobrenimi strategijami in politikami. Ob upoštevanju tega so upravljalni organ ali njegovi predstavniki odgovorni za vzpostavitev:
• i. ustreznih omejitev za IRRBB, vključno z opredelitvijo posebnih postopkov in odobritev, potrebnih za izjeme, in za zagotovitev skladnosti s temi omejitvami;
• ii. sistemov in standardov za merjenje IRRBB, vrednotenje pozicij in oceno učinkovitosti, vključno s postopki za posodobitev scenarijev šoka in stresa na področju obrestnih mer in ključnimi temeljnimi predpostavkami za analizo IRRBB institucije;
• iii. celovitega postopka poročanja in pregleda IRRBB ter
• iv. učinkovitih notranjih kon trol in upravljavskih informacijskih sistemov (MIS);
• (c) odobritev glavnih pobud za zavarovanje ali prevzemanje tveganje pred izvajanjem. Pozicije, povezane z notranjimi transferji tveganja med netrgovalno in trgovalno knjigo, je treba ustrezno dokumentirati;
• (d) izvajanje nadzora nad odobritvijo, izvajanjem in pregledom politik za upravljanje IRRBB, postopkov in omejitev. O ravni in spremembah izpostavljenosti institucije IRRBB bi bilo treba redno poročati upravljalnemu organu (vsaj četrtletno);
• (e) zagotovitev, da sta potrjevanje metod merjenja IRRBB in ocena ustreznega modelskega tveganja vključena v formalni politični postopek, ki ga morajo upravljalni organ ali njegovi predstavniki pregledati in odobriti;
• (f) razumevanje in ocena delovanja njegovih predstavnikov pri spremljanju in nadzorovanju IRRBB, skladno s politikami, ki jih je odobril upravljalni organ, na podlagi rednih pregledov pravočasnih in dovolj podrobnih informacij;
• (g) razumevanje posledic strategij institucije glede IRRBB ter njihovih morebitnih povezav s trž nim, likvidnostnim, kreditnim in operativnim tveganjem, vendar brez zahteve, da morajo biti vsi člani upravljalnega organa strokovnjaki na tem področju. Nekateri člani bi morali imeti dovolj tehničnega znanja, da vzamejo pod drobnogled in izpodbijajo poroč ila za upravljalni organ. Institucija bi morala določiti, da so člani upravljalnega organa odgovorni za zagotavljanje, da je višje vodstvo pristojno za razumevanje IRRBB in da se upravljanje IRRBB zagotovi z ustreznimi sredstvi.

Institucije bi morale imeti sklenjene dogovore in postopke, ki veljajo za vsakršen prenos spremljanja ali upravljanja IRRBB, ki ga izvede upravljalni organ, kar lahko med drugim vključuje naslednje:

• (a) upravljalni organ bi moral določiti osebe ali odbore, na katere se prenesejo naloge za oblikovanje politik in praks IRRBB, kot so višje vodstvo, strokovnjaki posamezniki ali odbor za upravljanje sredstev in obveznosti (ALCO), in jasno določiti cilje;
• (b) upravljani organ bi moral zagotoviti, da obstaja ustrezna delitev odgovornosti pri postopku upravljanja tveganja za IRRBB. Organi, pristojni za opredelitev, merjenje, spremljanje in nadzor IRRBB, bi morali imeti jasno določene odgovornosti, biti neodvisni od organov, odgovornih za prevzemanje tveganja za IRRBB, in poročati o izpostavljenosti I RRBB neposredno upravljalnemu organu ali njegovim predstavnikom;
• (c) institucija bi morala zagotoviti, da imajo predstavniki upravljalnega organa jasno določeno pristojnost nad organi, odgovornimi za prevzemanje tveganja za IRRBB. Komunikacijski kanal za sporo čanje navodil predstavnikov tem organom bi moral biti jasen;
• (d) upravljalni organ bi moral tudi določiti, da struktura institucije svojim predstavnikom omogoča izvajanje njihovih odgovornosti ter olajšuje učinkovito odločanje in upravljanje. Ob upoštevanju te ga bi se moral odbor ALCO redno sestajati, njegova sestava pa bi morala odražati vsak glavni oddelek, povezan z IRRBB. Upravljalni organ bi moral spodbujati razprave v zvezi s postopkom upravljanja IRRBB med svojimi člani in predstavniki ter med svojimi čl ani in drugimi v instituciji. Upravljalni organ bi moral tudi zagotoviti, da redna komunikacija med področji upravljanja tveganja in strateškega načrtovanja olajšuje nadzor tveganja, ki je posledica prihodnjih poslovnih dejavnosti.

4.3.3 Nagnjenost k tveganju in omejitve politike

Institucije bi morale izraziti svojo nagnjenost k tveganju za IRRBB, kar zadeva tveganje za ekonomsko vrednost in prihodke, zlasti:

• (a) bi morale imeti jasno določene izjave o nagnjenosti k tveganju, ki jih odobri njihov upravljalni organ in se izvajajo z obsežnimi okviri nagnjenosti k tveganju, tj. politikami in postopki za omejevanje IRRBB in nadzor nad njim;
• (b) v njihovih okvirih nagnjenosti k tveganju bi morale biti razmejene prenesene pristojnosti in meje odgovornosti za odločitve o upravlj anju IRRBB ter navedeni instrumenti, strategije zavarovanja in priložnosti za prevzemanje tveganja, odobrene za IRRBB;
• (c) institucije bi morale pri opredelitvi svoje nagnjenosti k tveganju upoštevati tveganja za prihodke, ki so lahko posledica računovodske ob ravnave poslov v netrgovalni knjigi. Tveganje za prihodke ne bi smelo biti omejeno na prihodke od obresti in odhodke za obresti: učinke sprememb obrestnih mer na tržno vrednost instrumentov, ki se glede na računovodsko obravnavo izrazijo v bilanci uspeha ali neposredno v lastniškem kapitalu (prek drugih vseobsegajočih donosov), je treba upoštevati ločeno. Institucije bi morale upoštevati zlasti vpliv prihodkov, povezan z vgrajenimi možnostm i izbire poštenih vrednosti instrumentov v skladu s stalnimi šoki pr i nihanju obrestnih mer in stresnimi scenariji. Institucije bi morale upoštevati tudi morebitni vpliv na bilanco uspeha zavarovanja obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, če so njihovo učinkovitost ovirale spremembe obrestnih mer.

Poleg tega bi morale uvesti omejitve, namenjene ohranjanju izpostavljenosti IRRBB, ki so skladne z njihovo nagnjenostjo k tveganju in splošnim pristopom za merjenje IRRBB, zlasti:

• (a) skupne omejitve tveganja, ki jasno izražajo količino IRRBB, sprejemljivo za upravljalni organ, bi se morale uvesti na konsolidirani podlagi in, kjer je ustrezno, na ravni posameznih povezanih institucij;
• (b) omejitve so lahko povezane s posebnimi scenariji sprememb obrestnih mer in časovnih struktur, kot je njihovo povečanje ali zmanjšanje ali sprememba oblike krivulje donosa. Gibanja obrestnih mer, ki se uporabljajo pri oblikovanju teh omejitev, bi morala v zadostni meri predstavljati neželene primere šoka in stresa, pri čemer se upošteva zgodovinska nestanovitnost obrestnih mer in čas, ki ga potrebuje vodstvo za zmanjšanje teh izpostavljenosti tveganju;
• (c) omejitve politike bi morale ustrezati naravi, velikosti, zapletenosti in kapitalski ustreznosti institucije ter njeni sposobnosti merjenja in upravljanja tveganj;
• (d) glede na naravo dejavnosti in poslovnega modela institucije se lahko opredelijo tudi podomejitve za posamezne poslovne enote, portfelje, vrste instrumentov, posamezne instrumente ali pomembne podvrste tveganja IRRBB, kot so tveganje razmika, osnovno tveganje in opcijsko tveganje;
• (e) vzpostaviti bi bilo treba sisteme za zagotovitev, da so pozicije, ki presegajo ali bodo verjetno presegle omejitve, ki jih določijo upravljalni organ ali njegovi predstavniki, deležne takojšnje pozornosti vodstva in se nemudoma okrepijo. Obstajati bi morala jasna politika o tem, koga obvestiti, kako bo potekala komunikacija in kateri ukrepi bodo sprejeti v odziv;
• (f) poročanje o merah tveganja upravljalnemu organu ali njegovim predstavnikom bi moralo potekati vsaj četrtletno in bi moralo vključevati primerjavo trenutne izposta vljenosti z omejitvami politike.

Vzpostavljen bi moral biti okvir za spremljanje razvoja strategij zavarovanja, ki se nanašajo na instrumente, kot so izvedeni finančni instrumenti, in za nadzor tveganja tržnega vrednotenja za instrumente, ki se obračunavajo po tržni vrednosti. 4.3.4 Politike, postopki in kontrole v zvezi s tveganjem

• a. Politike in postopki v zvezi s tveganjem

Upravljalni organ bi moral na podlagi svoje splošne strategije za IRRBB sprejeti stabilne politike, postopke in sisteme v zvezi s tveganjem, ki bi zagotovili, da:

• (a) so vzpostavljeni postopki za posodabljanje scenarijev za merjenje/oceno IRRBB;
• (b) so pristop k merjenju in ustrezne predpostavke za merjenje in oceno IRRBB, vključno z dodelitvijo notranjega kapitala IRRBB, ustrezni in sorazmerni;
• (c) se uporabljene predpostavke modelov redno pregledujejo in po potrebi spreminjajo;
• (d) so opredeljeni standardi za oceno pozicij in merjenje uspešnosti;
• (e) obstajata ustrezna dokumentacija in kontrola dovoljenih strategij zavarovanja in instrumentov zavarovanja ter
• (f) so opredeljene meje pristojnosti in odgovornosti za upravljanje izpostavljenosti IRRBB.

Politike bi morale biti dobro utemeljene, stabilne in dokumentirane ter bi morale obravnavati vse sestavine IRRBB, ki so pomembne za posamezne okoliščine institucije. B rez poseganja v načelo sorazmernosti bi morale politike IRRBB vključevati:

• (a) izvajanje razmejitve med „netrgovalno knjigo“ in „trgovalno knjigo“. Interno upravljanje prenosov med bančno knjigo in trgovalno knjigo mora biti ustrezno dokumentirano in nadzorovano s širšim spremljanjem IRRBB, ki izvira iz obrestno izvedenih finančnih instrumentov;
• (b) podrobnejšo opredelitev ekonomske vrednosti in njeno skladnost z metodo, ki se uporablja za vrednotenje sredstev in obveznosti (na primer na podlagi diskontirane vrednosti prihodnjih denarnih tokov in diskontirane vrednosti prihodnjih prihodkov), sprejeto za notranjo uporabo;
• (c) podrobnejšo opredelitev tveganja za prihodke ter njeno skladnost s pristopom institucije k pripravi finančnih načrtov in finančnih napovedi, spreje tim za notranjo uporabo;
• (d) obseg in obliko različnih šokov na področju obrestnih mer, ki se bodo uporabljali za notranje izračune IRRBB;
• (e) uporabo pristopov pogojnega ali brezpogojnega modeliranja denarnih tokov;
• (f) obravnavo načrtovanih poslov („pipeline transac tions“)⁷ (vključno z vsemi povezanimi zavarovanji);
• (g) združevanje izpostavljenosti obrestnim meram v več valutah;
• (h) merjenje in upravljanje osnovnega tveganja, ki izhaja iz različnih indeksov obrestnih mer;
• (i) dejstvo, ali so brezobrestna sredstva in obveznosti i z netrgovalne knjige (vključno s kapitalom in rezervami) vključene v izračune merjenja IRRBB za ICAAP;
• (j) obravnavo tekočih in varčevalnih računov z vidika vedenja (tj. zapadlost, ki je predvidena za obveznosti s kratko pogodbeno zapadlostjo, vendar dolgo vedenjsko zapadlostjo);
• (k) merjenje IRRBB, ki izhaja iz vedenjskih in samodejnih opcij v sredstvih ali obveznostih, vključno z učinki konveksnosti in profili nelinearnih izplačil;
• (l) stopnjo razdrobljenosti, uporabljeno pri izračunih meritev (npr. uporaba časovnih sklopov);
• (m) notranjo opredelitev komercialnih marž in ustrezno metodologijo za notranjo obravnavo komercialnih marž.

⁷ Načrtovane izpostavljenosti (na primer, kjer je bilo dogovorjeno posojilo in se lahko stranka odloči za črpanje ali ne) učinkovito zagotavljajo stranki opcijo, ki se bo izvršila najverjetneje takrat, ko bodo tržni pogoji najmanj ustrezni za institucijo (negativna konveksnost). Obvladovanje načrtovanih izpostavljenosti temelji na točnih podatkih o prejetih vlogah in modeliranju pričakovanih črpanj.

Vse politike IRRBB je treba redno pregledovati, najmanj enkrat letno, in jih po potrebi revidirati.

Upravljalni organ ali njegovi predstavniki bi morali za zagotovitev, da politike in postopki institucije za upravljanje IRRBB ostanejo ustrezni in učinkoviti, pregledati politike in postopke za upravljanje IRRBB ob upoštevanju rezultatov rednih poročil.

Upravljalni organ ali njegovi predstavniki bi morali zagotoviti, da analizo in dejavnosti upravljanja tveganja, povezane z IRRBB, izvede dovolj številčno in usposobljeno osebje s tehničnim znanjem in izkušnjami, skladno z naravo in obsegom dejavnosti institucije.

• b. Notranje kontrole

Glede politik in postopkov za nadzor IRRBB bi morale institucije imeti ustrezne postopke odobritve, omejitve izpostavljenosti, preglede in druge mehanizme, zasnovane za zagotovitev razumnega zagotovila, da so cilji upravljanja tveganja doseženi.

Institucije bi morale izvajati redne preglede in ocene svojih sistemov notranjih kontrol in postopkov upravljanja tveganja, s čimer bi zagotovile, da osebje upošteva uveljavljene politike in postopke. Pri takih pregledih bi bilo treba obravnavati tudi morebitne večje spremembe, ki l ahko vplivajo na učinkovitost kontrol, vključno s spremembami tržnih pogojev, osebja, tehnologije in struktur skladnosti z omejitvami izpostavljenosti, ter zagotoviti, da obstajajo ustrezni eskalacijski postopki za morebitne presežene omejitve. Preglede in ocene bi morali redno izvajati posamezniki ali organi, ki so neodvisni od organa, pri katerem se izvaja pregled. Kadar se zagotovijo pregledi ali okrepitve notranjih kontrol, bi moral biti vzpostavljen mehanizem notranjega pregleda za zagotovitev, da se ti pregledi ali okrepitve notranjih kontrol izvedejo pravočasno.

V institucijah bi moral neodvisni revizijski organ, ki je lahko notranji ali zunanji revizor, redno pregledovati postopke opredelitve, merjenja, spremljanja in nadzora IRRBB institucij. V takih primerih bi morala biti poročila, ki jih pripravijo notranji ali zunanji revizorji ali drugi enakovredni zunanji strokovnjaki, na voljo ustreznim pristojnim organom.

• c. Informacijski sistem in kakovost podatkov na področju IRRBB

Informacijski sistemi in aplikacije, ki jih institucija uporablja za izvajanje, obdelavo in beleženje poslov ter za opredelitev, merjenje in združevanje izpostavljenosti IRRBB in ustvarjanje poročil, bi morali biti zmožni pravočasno in pravilno zagotavljati podporo za upravljanje IRRBB. Sistemi bi morali zlasti:

• (a) zajemati podatke o tveganju spremembe obrestne mere za vse pomembne izpostavljenosti institucije IRRBB, vključno z izpostavljenostjo tveganju razmika, osnovnemu in opcijskemu tveganju. To bi moralo podpirati sistem merjenja, ki ga institucija uporablja za opredelitev, merjenje in združevanje glavnih virov izpostavljenosti IRRBB;
• (b) biti zmožni v celoti in jasno beležiti vse posle institucije, ob upoštevanju značilnosti IRRBB;
• (c) biti prilagojeni glede na zapletenost in šte vilo poslov, ki ustvarjajo IRRBB;
• (d) zagotavljati zadostno prožnost za razumno število scenarijev šoka in stresa ter morebitnih dodatnih scenarijev;
• (e) institucijam omogočati, da v celoti izmerijo, ocenijo in spremljajo prispevek posameznih poslov k njihovi skupni izpostavljenosti;
• (f) biti zmožni izračunati ekonomsko vrednost in mere na podlagi prihodkov za IRRBB ter druge mere IRRBB, ki jih predpišejo njihovi pristojni organi, na podlagi scenarijev šoka in stresnih scenarijev na področju obrestnih mer iz poglavij 4.4.3 in 4.4.4;
• (g) biti dovolj prožni pri vključevanju omejitev, ki jih uvedejo nadzorni organi za predpostavke institucij glede parametra notranjega tveganja.

Informacijski sistem in sistem poslov bi morala biti zmožna beležiti profil prevrednotenja, značilnosti obrestnih mer (vključno z razmikom) in opcijske značilnosti produktov, da se omogoči merjenje tveganja razmika, osnovnega tveganja in opcijskega tveganja. Sistem poslov bi moral biti zmožen zbirati podrobne informacije o datumih prevrednotenja zadevneg a posla, vrsti ali indeksu obrestne mere, vseh opcijah (vključno s predčasnim odplačilom ali odkupom) ter pristojbinah v zvezi z uporabo teh opcij.

Sistemi, ki se uporabljajo za merjenje IRRBB, bi morali biti zmožni zajeti značilnosti IRRBB vseh produktov. Sistemi bi morali tudi omogočiti razčlenitev vpliva posameznih instrumentov in portfeljev IRRBB na ravni tveganja v netrgovalni knjigi.

Sistem poslov bi moral biti zlasti za zapletene, strukturirane produkte zmožen zbirati informacije

• o ločenih delih produktov in zajeti njihove značilnosti IRRBB (npr. značilnosti sredstev in obveznosti, združenih v skupine na podlagi nekaterih značilnosti, kot so datumi prevrednotenja ali elementi možnosti izbire ). Institucija bi morala zagotoviti, da je informacijski sist em zmožen slediti uvajanju novih produktov.

Vzpostaviti je treba zadostne organizacijske kontrole informacijskih sistemov, da se prepreči kvarjenje podatkov, ki jih uporabljajo računalniški sistemi in aplikacije za IRRBB, in se nadzirajo spremembe v šifrir anju, ki se uporablja v teh aplikacijah, z namenom zagotovitve zlasti:

• (a) zanesljivosti podatkov, ki se uporabljajo kot vhodni podatki, in doslednosti sistemov za obdelavo za modele IRRBB;
• (b) da se čim bolj zmanjša verjetnost napak v informacijskem sistemu, vključno z napakami, do katerih pride med obdelavo in združevanjem podatkov, ter
• (c) da se v primeru motenj na trgu ali kriz sprejmejo ustrezni ukrepi.

Mere tveganja bi morale temeljiti na zanesljivih tržnih in notranjih podatkih. Institucije bi morale preučiti ka kovost zunanjih virov informacij, ki se uporabljajo za vzpostavitev baz preteklih podatkov o obrestnih merah, in tudi pogostost posodabljanja baz podatkov.

Za zagotovitev visoke kakovosti podatkov bi morale institucije izvajati ustrezne postopke, ki zagota vljajo, da so podatki, vneseni v informacijski sistem, točni. Vhodne podatke bi bilo treba čim bolj avtomatizirati, da se zmanjšajo upravne napake, kartiranje podatkov pa bi bilo treba redno pregledovati in preskušati glede na odobreno različico modela. Po leg tega bi morala biti na voljo zadostna dokumentacija glavnih virov podatkov, ki se uporabljajo v postopku merjenja tveganja institucije. Institucije bi morale tudi vzpostaviti ustrezne mehanizme za preverjanje pravilnosti postopka združevanja in zaneslj ivosti rezultatov modela. Ti mehanizmi bi morali potrditi točnost in zanesljivost podatkov.

Kadar institucije razporejajo denarne tokove v različne časovne sklope (npr. za analize vrzeli) ali jih dodelijo različnim točkam, da izražajo različne poteke krivu lje obrestne mere, bi morala biti merila za razporejanje v tem času stabilna, da bi omogočala smiselno primerjavo stopnje tveganja v različnih obdobjih.

Institucije bi morale opredeliti morebitne razloge za neskladja in nepravilnosti, ki lahko nastanejo med obdelavo podatkov. Poleg tega bi morale imeti vzpostavljene postopke za obvladovanje teh neskladij in nepravilnosti, vključno s postopki za vzajemno priznavanje pozicij, da se omogoči odprava teh neskladij in nepravilnosti.

Vzpostaviti bi morale tudi ustrezne postopke za zagotovitev, da so podatki, ki se uporabljajo za modele za merjenje IRRBB na ravni skupine, npr. za simulacijo prihodkov, skladni s podatki, ki se uporabljajo za finančno načrtovanje.

• d. Notranje poročanje

Sistemi institucij za notranje poro čanje o tveganjih bi morali zagotavljati točne in celovite informacije o njihovi izpostavljenosti IRRBB. Notranja poročila bi bilo treba pripravljati vsaj četrtletno.

Notranja poročila bi bilo treba z informacijami na ustreznih ravneh združevanja (z ravnjo konsolidacije in valuto) predložiti upravljalnemu organu ali njegovim predstavnikom in jih redno pregledovati. Poročila bi morala vsebovati raven informacij, prilagojeno določeni ravni upravljanja (npr. upravljalni organ, višje vodstvo) in posameznemu položaju institucije ter ekonomskemu okolju.

Poročila o IRRBB bi morala zagotoviti združene informacije in zadostne podrobnosti, da lahko upravljalni organ ali njegovi predstavniki ocenijo občutljivost institucije na spremembe tržnih pogojev in druge pomembne dejavnike tveganja. Vsebina poročil bi morala odražati spremembe profila tveganosti institucije in ekonomskega okolja ter primerjati trenutno izpostavljenost z omejitvami politike.

Poročila o IRRBB bi morala redno vključevati rezultate pregledov modela in revizij ter primerjave preteklih napovedi ali ocen tveganja z dejanskimi rezultati za sporočanje morebitnih pomanjkljivosti modeliranja. Institucije bi morale zlasti oceniti modelirane izgube pri predčasnih poplačilih v primerjavi z zgodovinsko realiziranimi izgubami. Portfelje, za katere so lahko značilni precejšnji tržni premiki, bi bilo treba jasno opredeliti in spremljati vpliv v okviru upravljavskega informacijskega sistema institucije ter jih nadzorovati skupaj z morebitnimi drugimi portfelji, ki so izpostavljeni tržnemu tveganju.

Čeprav se vrste poročil, ki se pripravijo za upravljalni organ ali njegove predstavnike, spreminjajo glede na sestavo portfelja institucije, bi morala v skladu z odstavkom 65 vključevati:

• (a) povzetke združenih izpostavljenosti institucije IRRBB, vključno z informacijami o izpostavljenosti tveganju razmika, osnovnemu in opcijskemu tveganju. Sredstva, obveznosti, denarne tokove in strategije, od katerih sta odvisna raven in smer IRRBB, bi bilo treba opredeliti in pojasniti;
• (b) poročila, ki kažejo skladnost institucije s politikami in omejitvami (limiti);
• (c) ključne predpostavke modeliranja, kot so značilnosti nedospelih vlog, predčasnih poplačil posojil z nespremenljivo obrestno mero, predčasnih dvigov vezanih depozitov , črpanje obveznos ti, združevanja valut in obvladovanja komercialnih marž;
• (d) podrobnosti o vplivu predpostavk modeliranja na merjenje IRRBB, kar zadeva mere ekonomske vrednosti in mere prihodkov, vključno s spremembami predpostavk pri različnih scenarijih obrestnih mer;
• (e) podro bnosti o vplivu obrestno izvedenih finančnih instrumentov na merjenje IRRBB, kar zadeva mere ekonomske vrednosti in mere prihodkov;
• (f) podrobnosti o vplivu instrumentov poštene vrednosti, vključno s sredstvi in obveznostmi ravni 3, na merjenje IRRBB , kar zadeva mere ekonomske vrednosti in mere prihodkov;
• (g) rezultate testov izjemnih situacij iz poglavja 4.4.4, šokov iz poglavja 4.4.3, nadzorniškega testa odstopanja iz poglavja 4.5 in ocen dovzetnosti za ključne predpostavke in parametre; ter
• (h) povzetke pregledov p olitik, postopkov in ustreznosti sistemov merjenja IRRBB, vključno z ugotovitvami notranjih in zunanjih revizorjev ali drugih enakovrednih zunanjih strokovnjakov (kot so svetovalci).

Na podlagi teh poročil bi morali biti upravljalni organ ali njegovi preds tavniki sposobni oceniti dovzetnost institucije za spremembe tržnih pogojev in druge pomembne dejavnike tveganja, s posebnim sklicevanjem na portfelje, ki so potencialno izpostavljeni pomembnim premikom na trgu.

Notranji sistem merjenja bi moral ustvarjat i poročila v obliki, ki različnim ravnem vodstva institucije omogoča enostavno razumevanje poročil in pravočasno sprejemanje ustreznih odločitev. Poročila bi morala biti podlaga za redno spremljanje, ali institucija posluje v skladu s svojo strategijo in sprejetimi omejitvami tveganja spremembe obrestne mere ali ne.

• e. Upravljanje modelov

Institucije bi morale zagotoviti, da sta potrjevanje metod merjenja IRRBB, ki bi jih bilo treba pregledati in potrditi ne glede na njihov razvoj, in ocena ustreznega modelskega tveganja vključena v formalni politični postopek, ki ga morajo upravljalni organ ali njegovi predstavniki pregledati in odobriti. Politika bi morala biti vključena v postopke upravljanja za upravljanje modelskega tveganja in bi morala opredeliti:

• (a) vloge vodstva in navesti, kdo je odgovoren za razvoj, potrjevanje, dokumentiranje, izvajanje in uporabo modelov; ter
• (b) odgovornosti za nadzor modela in politike, vključno z razvojem prvotnih in sedanjih postopkov potrjevanja, ocene rezultatov, odobritve, n adzora različice, izjeme, eskalacije, preoblikovanja in postopkov ukinitve.

Okvir potrjevanja bi moral vključevati naslednje štiri glavne elemente:

• (a) oceno konceptualne in metodološke ustreznosti, vključno z razvojnimi dokazi;
• (b) stalno spremljanje modela, vključno s preverjanjem postopka in primerjalno analizo;
• (c) analizo rezultatov, vključno s povratnim testiranjem ključnih notranjih parametrov (npr. stabilnost vlog, obrestne mere predčasnih poplačil posojil, zgodnji odkupi vlog, določitev cen instrumentov), in
• (d) temeljito oceno strokovnih mnenj in sodb, ki se uporabljajo pri notranjih modelih.

Pri obravnavanju pričakovanih prvotnih in sedanjih dejavnosti potrjevanja bi bilo treba s politiko vzpostaviti hierarhični postopek določanja ustreznosti modelskega tvega nja na podlagi kvantitativne in kvalitativne razsežnosti, kot so velikost, vpliv, pretekla učinkovitost in izkušnje osebja z uporabljeno tehniko modeliranja.

Upravljanje modelskega tveganja za mere IRRBB bi moralo slediti holističnemu pristopu, ki se začne z motivacijo, razvojem in izvajanjem s strani lastnikov in uporabnikov modela. Pred notranjo odobritvijo uporabe bi bilo treba postopek za določanje vhodnih podatkov modela, predpostavk, metodologij modeliranja in rezultatov pregledati in potrditi neodvisno od razvoja modelov IRRBB.

Rezultate pregleda in potrditve ter priporočila o uporabi modela bi morali predstaviti in odobriti upravljalni organ ali njegovi predstavniki. Po odobritvi bi bilo treba sedanji pregled, preverjanje postopka in potrditev modela izvajati s pogostostjo, ki je skladna z ravnjo modelskega tveganja, ki ga je določila in odobrila institucija.

Sedanji postopek pregleda bi moral vzpostaviti nabor izjemnih sprožilnih dogodkov, ki pregledovalcem modela nalagajo obveznost, da pravočasno ob vestijo upravljalni organ ali njegove predstavnike, da se določijo popravni ukrepi in omejitve uporabe modela. Za lastnike modela bi bilo treba, kjer je ustrezno, oblikovati odobritve nadzora čiste različice.

Na podlagi opazovanj in novih informacij, prido bljenih tekom časa, se lahko odobreni model spremeni ali prekliče. Institucije bi morale oblikovati politike za prenos modela, vključno z odobritvami sprememb in nadzora različic ter dokumentacijo.

Institucije se lahko zanašajo na modele IRRBB tretjih oseb za upravljanje in nadzor IRRBB, če so ti modeli ustrezno prilagojeni, da primerno upoštevajo posebne značilnosti zadevne institucije. Pričakuje se, da institucije v celoti razumejo analitiko, predpostavke in metodologije, na katerih temeljijo modeli tretj ih oseb, ter da jih ustrezno vključijo v svoje splošne sisteme in postopke upravljanja tveganja. Če tretje osebe zagotavljajo vhodne podatke za tržne podatke, vedenjske predpostavke ali nastavitve modela, bi morala institucija imeti vzpostavljen postopek za določitev, ali so ti vhodni podatki razumni za njeno poslovanje in značilnosti tveganja njenih dejavnosti. Institucije bi morale zagotoviti, da obstaja ustrezna dokumentacija za njihovo uporabo modelov tretjih oseb, vključno s posebno prilagoditvijo.

V p ostopek potrjevanja bi bilo treba vključiti vhodne podatke modela ali predpostavke, ki izvirajo iz notranjih postopkov modela ali od tretjih oseb. Institucija bi morala dokumentirati in pojasniti izbire specifikacij modela v okviru postopka potrjevanja.