Priloga III – Standardizirani scenariji šoka na področju obrestnih mer

Šest scenarijev šoka na področju obrestnih mer za merjenje ekonomske vrednosti lastniškega kapitala s standardnim testom odstopanja ekonomske vrednosti lastniškega kapitala:

• (i) vzporedni šok navzgor;
• (ii) vzporedni šok navzdol;
• (iii) šok s strmejšo krivuljo (kratkoročne obrestne mere navzdol in dolgoročne obrestne mere navzgor);
• (iv) šok z bolj sploščeno krivuljo (kratkoročne obrestne mere navzgor in dolgoročne obrestne mere navzdol);
• (v) šok kratkoročnih obrestnih mer navzgor in
• (vi) šok kratkoročnih obrestnih mer navzdol.

Institucij e bi morale šest zgoraj navedenih scenarijev šoka na področju obrestnih mer uporabljati za zajem vzporednih in nevzporednih tveganj razmika za ekonomsko vrednost lastniškega kapitala. Ti scenariji se uporabljajo za izpostavljenosti IRRBB v vsaki valuti posebej, za katero ima institucija pomembne pozicije¹⁰ .

Velikost šoka pri šestih scenarijih šoka na področju obrestnih mer temelji na zgodovinskih obrestnih merah. Natančneje, za zajem lokalnega okolja in cikla obrestnih mer se upoštevajo zgodovinske časovne v rste v obdobju 2000–2015¹¹ za različne zapadlosti, na podlagi katerih se izračunajo vzporedni šoki kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer za dano valuto. Vendar so odstopanja od zgoraj navedenega 16- letnega obdobja dovoljena, če bolje odražajo idiosinkratične okoliščine določene jurisdikcije.

Tabela 1 prikazuje vrednosti, izračunane za vzporedne šoke kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer za izbrane valute. Šoki zajemajo heterogena ekonomska okolja v različnih jurisdikcijah. Na podlagi teh se izračunajo šoki za različne zapadlosti krivulje donosa, da se v skladu z v nadaljevanju pojasnjeno metodologijo oblikujejo scenariji šoka na področju obrestnih mer.

Tabela 1. Opredeljena velikost šokov na področju obrestnih mer

ARS AUD BRL CAD CHF CNY EUR R � shocktype GBP , c HKD IDR INR Vzporedno 400 300 400 200 100 250 200 250 200 400 400 Kratkoročno 500 450 500 300 150 300 250 300 250 500 500 Dolgoročno 300 200 300 150 100 150 100 150 100 350 300 JPY KRW MXN RUB SAR SEK SGD TRY USD ZAR Vzporedno 100 300 400 400 200 200 150 400 200 400 Kratkoročno 100 400 500 500 300 300 200 500 300 500 Dolgoročno 100 200 300 300 150 150 100 300 150 300

¹⁰ Pomembne pozicije so opredeljene v poglavju 4.5 „Nadzorniški test odstopanja“.

¹¹ EBA lahko pravočasno predvidi ponovno umerjanje.

Za umerjanje velikosti šoka na področju obrestnih mer za dodatne valute se uporablja naslednji postopek:

Korak 1: Izračun povprečne dnevne obrestne mere

Zberite dnevne „netvegane“ obrestne mere za 16- letno časovno vrsto posamezne valute za naslednje zapadlosti: 3 mesece, 6 mesecev, 1 leto, 2 leti, 5 let, 7 let, 10 let, 15 let in 20 let. Nato izračunajte splošno povprečno obrestno mero za posamezno valuto pri vseh opazovanjih 𝑐𝑐 v časovnih vrstah in za vse zapadlosti. Rezultat je ena mera na valuto. 𝑐𝑐 Korak 2: Uporaba globalnih parametrov šoka

Za posamezno valuto uporabite globalne parametre šoka za povprečno obrestno mero, v skladu s tabelo 2 spodaj. 𝑐𝑐 Tabela 2. Osnovni globalni parametri šoka na področju obrestnih mer

Vzporedno 60 %

Kratkoročno 𝛼𝛼� 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝 85 %

Dolgoročno 𝛼𝛼� 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 40 %

𝛼𝛼� 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 Uporaba globalnih parametrov šoka iz tabele 2 za povprečne obrestne mere, izračunane v koraku 1, vpliva na revidirane šoke na področju obrestnih mer glede na valuto za različne dele krivulje donosa, tj. za vzporedne, kratkoročne in dolgoročne šoke.

Korak 3: Uporaba obrestnih kapic in obrestnega dna

Predlagano umerjanje šoka na področju obrestnih mer lahko privede do nerealno majhnih šokov na področju obrestnih mer za nekatere valute in do nerealno velikih šokov na področju obrestnih mer za druge valute. Za zagotovitev minimalne ravni preudarnosti in enakih konkurenčnih pogojev se obrestno dno, tj. 100 bazičnih točk, in spremenljive obrestne kapice ( določijo kot dolgoročni 500 bazičnih šok. točk za kratkoročni šok, 400 bazičnih točk za vzporedni šok in ∆𝑅𝑅� 300 𝑗𝑗 ( 𝑡𝑡 bazičnih 𝑘𝑘 )) točk za

Sprememba „netvegane“ obrestne mere za scenarij šoka j in valuto na srednji točki ročnosti časovnega sklopa se lahko opredeli na naslednji način: 𝑐𝑐 𝑡𝑡 𝑘𝑘

pri čemer velja �∆𝑅𝑅� 𝑗𝑗 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) � , = za max j = � { 100,min vzporedno, � | ∆𝑅𝑅 kratkoročno 𝑗𝑗 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )|, ∆𝑅𝑅� 𝑗𝑗 in �� dolgoročno , }. Uporaba obrestnih bazičnih točk kapic se in ∆𝑅𝑅� kaže obrestnega 𝑗𝑗 ={400,500,300} v končnem dna za naboru šoke, izračunane šokov na v področju koraku 2, obrestnih in zaokroževanje mer na na valuto, najbližjih kot 50 je

prikazano v tabeli 1. Korak 4: Prilagoditve za dodatne valute, ki niso prikazane v tabeli 1

Ker je v jurisdikcijah v obdobju 2000– 2015 morda prišlo do velikih ekonomskih sprememb, ravnanje v skladu s koraki od 1 do 4 morda za nekatere od njih ne bo ustrezn o. To zlasti velja, če se obrestne mere v prvih nekaj letih obdobja močno razlikujejo od obrestnih mer v nedavnih letih. Za valute, ki niso navedene v tabeli 1, se časovna vrsta za izračun povprečne obrestne mere v skladu

korakom 1 za obdobje 2000– 2006, večja od 700 bazičnih točk, se uporabljajo podatki iz zadnjih 10 let (tj. od leta 2007 do leta 2016) ali do leta, ko so podatki na voljo; v nasprotnem primeru se uporabi celotna časovna vrsta podatkov od leta 2000 do leta 2015.

Uporaba tega načela nam omogoča opredelitev okolij z visoko obrestno mero in obdobij pomembnih strukturnih sprememb pred finančno krizo. To načelo je namenjeno tudi opredelitvi valut, ki pre sežejo obrestno kapico (700 bazičnih točk 0,6 = 420 bazičnih točk > 400 bazičnih točk) v prvih letih preučevanega obdobja, in spodbuja večje upoštevanje nedavnih obrestnih mer. ⋅ Tabela 3 prikazuje rezultate upoštevanja korakov od 1 do 4 pri valutah EU, ki niso zajete v tabeli 1. Velikosti šokov na področju obrestnih mer za druge valute je mogoče pridobiti na podoben način z uporabo metodologije iz tega poglavja.

Tabela 3. Opredeljena velikost šokov na področju obrestnih mer za dodatne valute EU

R � shocktype BGN , c CZK DKK HRK HUF PLN RON Vzporedno 250 200 200 250 300 250 350 Kratkoročno 350 250 250 400 450 350 500 Dolgoročno 150 100 150 200 200 150 250

Ob upoštevanju opredeljene velikosti vzporednih, kratkoročnih in dolgoročnih nenadnih šokov za „netvegano“ obrestno mero pri posamezni valuti c je treba upoštevati naslednje parametrizacije šestih scenarijev šoka na področju obrestnih mer:

• (i) Vzporedni šok za valuto c: stalni vzporedni šok navzgor ali navzdol po vseh časovnih sklopih:
• (ii) Kratkoročni šok za valuto c: šok ∆𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝 navzgor , 𝑐𝑐 ( ali 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= navzdol, ± 𝑅𝑅� 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝 ki je večji , 𝑐𝑐 od najkrajše srednje točke

ročnosti. Ta šok, ki ima oblikoval ni skalar −𝑡𝑡 k , pri čemer velja , se

∆𝑅𝑅 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= ± 𝑅𝑅� 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ∙ 𝑆𝑆 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= ± 𝑅𝑅� 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ∙𝑒𝑒 𝑥𝑥

• (iii) Dolgoročni šok za valuto c: ta šok velja le za rotacijske šoke. Šok je največji na najdaljši srednji točki ročnosti in je povezan s kratkoročnim faktorjem povečanja kot

: 𝑆𝑆 𝑙𝑙𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) =

1 − 𝑆𝑆 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑡𝑡 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) k

• (iv) Rotacijski ∆𝑅𝑅 šoki 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 za , 𝑐𝑐 ( valuto 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= ± c: 𝑅𝑅� vključevanje 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 , 𝑐𝑐 ∙ 𝑆𝑆 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 rotacij ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= v časovno ± 𝑅𝑅� 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 , 𝑐𝑐 strukturo ∙� 1 −𝑒𝑒 (tj. 𝑥𝑥 � za šoke s strmejšo

krivuljo in z bolj sploščeno krivuljo ) obrestnih mer, pri čemer so dolgoročne in kratkoročne obrestne mere pod vplivom šoka, premik obrestnih mer na posamezni srednji točki ročnosti pa se pridobi z uporabo naslednjih formul za te šoke:

∆𝑅𝑅 𝑠𝑠𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑙𝑙𝑝𝑝𝑝𝑝 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= − 0.65 ∙ ∣ ∆𝑅𝑅 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) ∣ +0.9 ∙ ∣ ∆𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) ∣

Primeri: ∆𝑅𝑅 𝑓𝑓𝑝𝑝𝑝𝑝𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑙𝑙𝑝𝑝𝑝𝑝 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= +0.8 ∙ ∣ ∆𝑅𝑅 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) ∣ − 0.6 ∙ ∣ ∆𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) ∣ .

Šok kratkoročnih obrestnih mer: Denimo, da banka uporablja časovne razpone in t K = 25 let (srednja točka (v času) najdaljše ročnosti obrestnega dna ), pri čemer je srednja točka (v času) za obrestno dno k. Za s t k = 3,5 leta bi bila skalarna prilagoditev 𝐾𝐾 za = kratkoročni 19 šok: 𝐾𝐾 𝑡𝑡 𝑘𝑘 −3 .⁵ = 0,417. 𝑘𝑘 = Banke 10 bi to množile z vrednostjo kratkoročnega šoka za pridobitev zneska, ki se prišteje⁴ ali odšteje od krivulje donosa na tej točki ročnosti. Če bi bil kratkoročni šok 𝑆𝑆 +250 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 bazičnih ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= 𝑒𝑒 točk, bi bilo povečanje krivulje donosa pri t k = 3,5 leta 104,2 bazične točke.

Šok s strmejšo krivuljo: vzemimo isto točko na krivulji donosa kot zgoraj, tj. t k = 3,5 leta. Če bi bila absolutna vrednost kratkoročnega šoka 250 bazičnih točk in absolutna vrednost dolgoročnega šoka 100 bazičnih točk (vrednosti za EUR), bi bila sprememba krivulje donosa pri t k = 3,5 leta enaka vsoti učinka šoka kratkoročne obrestne mere in učinka šoka dolgoročne obrestne mere v bazičnih točkah: .

− 0.65 ∙ 250 bps ∙ 0.417+0.9 ∙ 100 bps ∙ (1 − 0.417)= − 15.3 bps Šok z bolj sploščeno krivuljo: ustrezna sprememba krivulje donosa za šoke v zgornjem primeru pri t k = 3,5 leta bi bila: .

+ 0.8 ∙ 250 bps ∙ 0.417 − 0.6 ∙ 100 bps ∙ (1 − 0.417)= 48.4 bps

¹³ Vrednost v imenovalcu funkcije −𝑡𝑡 k nadzoruje stopnjo oslabitve šoka. 𝑥𝑥 𝑥𝑥 𝑒𝑒 42