3. Parametrizacija standardiziranih scenarijev šoka na področju obrestnih mer

Ob upoštevanju opredeljene velikosti vzporednih, kratkoročnih in dolgoročnih nenadnih šokov za „netvegano“ obrestno mero pri posamezni valuti c je treba upoštevati naslednje parametrizacije šestih scenarijev šoka na področju obrestnih mer:

• (i) Vzporedni šok za valuto c: stalni vzporedni šok navzgor ali navzdol po vseh časovnih sklopih:
• (ii) Kratkoročni šok za valuto c: šok ∆𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝 navzgor , 𝑐𝑐 ( ali 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= navzdol, ± 𝑅𝑅� 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝 ki je večji , 𝑐𝑐 od najkrajše srednje točke

ročnosti. Ta šok, ki ima oblikoval ni skalar −𝑡𝑡 k , pri čemer velja , se

∆𝑅𝑅 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= ± 𝑅𝑅� 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ∙ 𝑆𝑆 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= ± 𝑅𝑅� 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ∙𝑒𝑒 𝑥𝑥

• (iii) Dolgoročni šok za valuto c: ta šok velja le za rotacijske šoke. Šok je največji na najdaljši srednji točki ročnosti in je povezan s kratkoročnim faktorjem povečanja kot

: 𝑆𝑆 𝑙𝑙𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) =

1 − 𝑆𝑆 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑡𝑡 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) k

• (iv) Rotacijski ∆𝑅𝑅 šoki 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 za , 𝑐𝑐 ( valuto 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= ± c: 𝑅𝑅� vključevanje 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 , 𝑐𝑐 ∙ 𝑆𝑆 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 rotacij ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= v časovno ± 𝑅𝑅� 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 , 𝑐𝑐 strukturo ∙� 1 −𝑒𝑒 (tj. 𝑥𝑥 � za šoke s strmejšo

krivuljo in z bolj sploščeno krivuljo ) obrestnih mer, pri čemer so dolgoročne in kratkoročne obrestne mere pod vplivom šoka, premik obrestnih mer na posamezni srednji točki ročnosti pa se pridobi z uporabo naslednjih formul za te šoke:

∆𝑅𝑅 𝑠𝑠𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑙𝑙𝑝𝑝𝑝𝑝 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= − 0.65 ∙ ∣ ∆𝑅𝑅 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) ∣ +0.9 ∙ ∣ ∆𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) ∣

Primeri: ∆𝑅𝑅 𝑓𝑓𝑝𝑝𝑝𝑝𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑙𝑙𝑝𝑝𝑝𝑝 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= +0.8 ∙ ∣ ∆𝑅𝑅 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) ∣ − 0.6 ∙ ∣ ∆𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑙𝑙𝑙𝑙 , 𝑐𝑐 ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 ) ∣ .

Šok kratkoročnih obrestnih mer: Denimo, da banka uporablja časovne razpone in t K = 25 let (srednja točka (v času) najdaljše ročnosti obrestnega dna ), pri čemer je srednja točka (v času) za obrestno dno k. Za s t k = 3,5 leta bi bila skalarna prilagoditev 𝐾𝐾 za = kratkoročni 19 šok: 𝐾𝐾 𝑡𝑡 𝑘𝑘 −3 .⁵ = 0,417. 𝑘𝑘 = Banke 10 bi to množile z vrednostjo kratkoročnega šoka za pridobitev zneska, ki se prišteje⁴ ali odšteje od krivulje donosa na tej točki ročnosti. Če bi bil kratkoročni šok 𝑆𝑆 +250 𝑠𝑠ℎ𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜 bazičnih ( 𝑡𝑡 𝑘𝑘 )= 𝑒𝑒 točk, bi bilo povečanje krivulje donosa pri t k = 3,5 leta 104,2 bazične točke.

Šok s strmejšo krivuljo: vzemimo isto točko na krivulji donosa kot zgoraj, tj. t k = 3,5 leta. Če bi bila absolutna vrednost kratkoročnega šoka 250 bazičnih točk in absolutna vrednost dolgoročnega šoka 100 bazičnih točk (vrednosti za EUR), bi bila sprememba krivulje donosa pri t k = 3,5 leta enaka vsoti učinka šoka kratkoročne obrestne mere in učinka šoka dolgoročne obrestne mere v bazičnih točkah: .

− 0.65 ∙ 250 bps ∙ 0.417+0.9 ∙ 100 bps ∙ (1 − 0.417)= − 15.3 bps Šok z bolj sploščeno krivuljo: ustrezna sprememba krivulje donosa za šoke v zgornjem primeru pri t k = 3,5 leta bi bila: .

+ 0.8 ∙ 250 bps ∙ 0.417 − 0.6 ∙ 100 bps ∙ (1 − 0.417)= 48.4 bps

¹³ Vrednost v imenovalcu funkcije −𝑡𝑡 k nadzoruje stopnjo oslabitve šoka. 𝑥𝑥 𝑥𝑥 𝑒𝑒 42

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/