7.7. Povzetek ugotovitev, izračuna rezultatov in nadzorniških ukrepov

Pristojni organi bi morali na podlagi zgornje ocene oblikovati mnenje o tem, ali obstoječi viri kapitala zagotavljajo zanesljivo kritje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena institucija. To mnenje bi moralo biti izraženo v povzetku ugotovitev, ki mu je priložen rezultat sposobnosti delovanja na podlagi meril iz tabele 15.

Pristojni organi bi morali pri določanju rezultata kapitalske ustreznosti po potrebi upoštevati

izboljšav ali zadovoljiva), kot je določeno v odstavkih 41 do 43 Smernic organa EBA o splošni sposobnosti za sanacijo pri načrtovanju sanacije⁴⁴ . Upoštevanje rezultata splošne sposobnosti za sanacijo v okviru kapitalske ustreznosti je zlasti pomembno, če je splošna sposobnost za sanacijo v zvezi s kapitalom ocenjena kot „šibka“.

Tabela 15. Nadzorniška merila za izračun rezultata kapitalske ustreznosti Rezultat Nadzorniško mnenje Merila

⁴⁴ EBA/GL/2023/06.

V spodnji tabeli je naveden neizčrpen seznam nadzorniških ukrepov, ki jih lahko pristojni organi sprejmejo v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti v kapitalski ustreznosti institucije, tudi v stresnih pogojih. Pristojni organi bi morali o vrsti nadzorniškega ukrepa odločati na podlagi njegove učinkovitosti pri odpravljanju konkretne ugotovljene pomanjkljivosti. Pristojni organi lahko uporabijo dodatne nadzorniške ukrepe ali njihovo kombinacijo, če menijo, da so primernejši za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Tabela 16. Možni in neizčrpni nadzorniški ukrepi za kapitalsko ustreznost Možni nadzorniški ukrepi pristojnih organov v skladu s členom 104(1), točke (a), (c) (h), (i) in (j), Direktive 2013/36/EU – Pristojni organi lahko od institucije zahtevajo, da: A. ima dodatne kapitalske zahteve, z določitvijo skupne kapitalske zahteve SREP in določitvijo P2G, kjer je to ustrezno; B. predloži verodostojen kapitalski načrt, v katerem je obravnavano tveganje, da ne bo izpolnila veljavnih kapitalskih zahtev, če kvantitativni rezultati stresnih testov kažejo, da institucija po danih stresnih scenarijih ne bo mogla izpolniti zahtev, in določi rok za njegovo izvedbo; C. po potrebi spremeni kapitalske načrte, vključno s predlaganimi upravljavskimi ukrepi, ali sprejme dodatne blažilne ukrepe, ki bi postali pomembni glede na scenarije in trenutne makroekonomske razmere; D. omeji variabilne prejemke z odstotkom neto prihodkov, kadar niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove; E. omeji ali zmanjša obseg svojega poslovanja ali dejavnosti ali opusti dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za njeno stabilnost; F. zmanjša tveganje, ki je neločljivo povezano z nekaterimi dejavnostmi, produkti in sistemi institucij, vključno z dejavnostmi, ki jih zagotavljajo tretje osebe; G. uporabi čisti dobiček za povečanje kapitala; H. omeji ali prepove izplačila dobička ali obresti delničarjem, družbenikom ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar taka prepoved ne pomeni primera neizpolnitve obveznosti; I. uvede zahteve za dodatno ali pogostejše poročanje, vključno s poročanjem o kapitalu in finančnem vzvodu.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju verodostojnosti kapitalskega načrta ali spremenjenega kapitalskega načrta v skladu s točkama B. in C. tabele 16 upoštevati naslednja merila:

• a. kapitalski načrt zajema celotno predvideno obdobje stresnega testiranja;
• b. kapitalski načrt vključuje nabor verodostojnih blažilnih in upravljavskih ukrepov, kot je omejevanje izplačil dividend itd.;
• c. institucija je pripravljena in sposobna sprejeti take ukrepe za obravnavo kršitev veljavnih kapitalskih zahtev v stresnih testih za celoten sistem;
• d. ali za blažilne in upravljavske ukrepe veljajo kakršne koli pravne omejitve ali omejitve glede ugleda, npr. zaradi nasprotnih ali nasprotujočih si preteklih javnih objav (npr. o politikah dividend, poslovnih načrtih in nagnjenosti k prevzemanju tveganja);
• e. verjetnost, da bi lahko institucija z blažilnimi in upravljavskimi ukrepi v ustreznem časovnem okviru v celoti izpolnila svoje veljavne kapitalske zahteve;
• f. predlagani ukrepi so na splošno v skladu z makroekonomskimi pomisleki in znanimi prihodnjimi regulativnimi spremembami, ki vplivajo na institucijo, v obsegu in časovnem razporedu predvidenih neugodnih scenarijev;
• g. razpon možnih načinov sanacije in njihovo analizo, kot je opredeljeno v načrtu sanacije institucije.

Pristojni organi bi morali od institucij pričakovati, da izvajajo spremenjeni kapitalski načrt, vključno z nadaljnjimi spremembami na podlagi rezultatov nadzorniške ocene in dialoga z institucijo.