11. Estimation of proxies for Stressed VaR

Ker so omejitve podatkov, zaradi katerih je potrebna uporaba približkov za tvegane vrednosti, še bolj prisotne pri tveganih vrednostih za izjemne situacije in se pričakuje, da so vsi približki, ki se uporabljajo za tvegane vrednosti, potrebni tudi za tvegane vrednosti za izjemne situacije, poleg tega pa so lahko potrebni tudi dodatni približki, in ker je za vsak nov dejavnik tveganja, ki ni prisoten v preteklih podatkih, jasno potrebna uporaba približka za izračun mere tvegane vrednosti, ki pa je le „začasen“ (na primer po enem letu je na voljo dovolj resničnih podatkov za dopolnitev 12-mesečnega podatkovnega niza), mora biti isti približek bolj „trajen“ za tvegane vrednosti za izjemne situacije (zaradi večje nespremenljivosti preteklih časovnih nizov).

Če v izjemnem obdobju manjka dejavnik tveganja, ker v tem obdobju ni bil opazovan (na primer lastniške vrednostne papirje, ki na novo kotirajo na borzi), lahko institucija uporabi drug dejavnik tveganja (v tem primeru drug lastniški vrednostni papir iz istega sektorja ter s podobnih tveganjem in poslovnim profilom), za katerega so na voljo informacije in za katerega je mogoče dokazati tesno povezavo z dejavnikom, ki ga institucija poskuša zajeti. Kadar se ti približki uporabijo, morajo institucije razmisliti, ali je predpostavka o 100-odstotni korelaciji med dejavnikom tveganja in njegovim približkom ustrezna.

Institucije lahko manjkajoči dejavnik opredelijo glede na drug podoben dejavnik v smislu nestanovitnosti (čeprav ni nujno, da je med njima korelacija). Če se uporabi ta pristop, morajo institucije dokazati, da je konzervativen in ustrezen.

Če se model tvegane vrednosti izboljša z vključitvijo dejavnika tveganja, ga mora institucija vključiti tudi v svoje izračune mere tvegane vrednosti za izjemne situacije. V nekaterih primerih lahko to pomeni, da je treba pregledati pretekle podatkovne nize za dejavnike tveganja in uporabiti ustrezen približek, na primer, če se nov dejavnik tveganja, ki se uporablja za vrednotenje, vključi v model tvegane vrednosti, kot je določeno v prvem pododstavku odstavka 12 Priloge V k Direktivi 2006/49/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/76/EU.

V vseh primerih je uporaba teh približkov, vključno s poenostavitvami in morebitnimi izpusti, sprejemljiva le, če so vsi ustrezno dokumentirani in so njihove omejitve upoštevane in obravnavane v oceni kapitala institucije.