4. Positions subject to calculation of the IRC

Izračun IRC mora vključevati vse dolge in kratke pozicije, ki so predmet modelirane zahteve za posebno obrestno tveganje, razen postavk iz točke 5 spodaj.

Vključene morajo biti zlasti naslednje pozicije, če spadajo v trgovalno knjigo:

• i. obveznice, ki jih izdajo centralne vlade („državne obveznice“), tudi v primerih, ko bi uporaba standardiziranega pristopa pomenila 0-odstotno kapitalsko zahtevo za posebno obrestno tveganje;
• ii. strukturirane obveznice, kreditni zapisi ali podobni dolžniški instrumenti, če ne zajemajo izpostavljenosti iz listinjenja ali kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila;
• iii. posojila denarnega trga.

Vključene morajo biti tudi pozicije, ki izhajajo iz uporabe pristopa vpogleda delnic v kolektivnih naložbenih podjemih (CIU) in ki bi bile, če bi spadale neposredno v trgovalno knjigo, vključene v izračun IRC v skladu s točko 4.1 zgoraj. Kadar za delnice v CIU ni mogoče uporabiti pristopa vpogleda, je treba uporabiti standardizirani pristop.

Naslednje pozicije se ne štejejo za listinjenje in morajo biti zato vključene v izračun IRC, če spadajo v trgovalno knjigo:

• a. krite obveznice (na primer „Pfandbriefe“), ker so take obveznice zavarovane s premoženjem in niso izdane z listinjenjem;
• b. s premoženjem zavarovani vrednostni papirji, ki niso skladni z opredelitvijo „pozicije listinjenja“ iz člena 3(1)(f) Direktive 2006/49/ES, ki se sklicuje na člen 4(36) Direktive 2006/48/ES. Na primer, kadar so denarni tokovi iz skupine osnovnih izpostavljenosti dodeljeni imetnikom vrednostnih papirjev na osnovi sorazmerne delitve in torej ni delitve na tranše (na primer pretočni vrednostni papirji, zavarovani s hipoteko).

Pozicije v dolžniških finančnih instrumentih v položaju neplačila v trgovalni knjigi je treba, če so bistvenega pomena, vključiti v izračun IRC. V tem primeru so lahko izključene iz elementa migracije v IRC, če neplačane pozicije glede na poseben okvir modela institucije ne vsebujejo tveganja migracije (na primer, če je neplačilo modelirano kot absorbcijsko stanje). Če so te pozicije izključene na podlagi pomembnosti, mora biti institucija sposobna dokazati, da niso bistvenega pomena. V vseh primerih je treba kapitalizirati vsako bistveno tveganje spremembe cen dolžniških vrednostnih papirjev v položaju neplačila, na katero vplivajo negotove ocene poplačila.

Opredelitev neplačila v odstavku 5 zgoraj mora biti skladna z opredelitvijo neplačila v bonitetnih ocenah, ki se uporabljajo za modeliranje.