13. V zvezi z zahtevo iz točke (g) člena 17(5) Direktive 2014/59/EU po spremembah pravnih ali …

V zvezi z zahtevo iz točke (g) člena 17(5) Direktive 2014/59/EU po spremembah pravnih ali operativnih struktur institucije, da bi se zmanjšala zapletenost ter s tem zagotovila možnost pravne in ekonomske ločenosti kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje, se uporabljajo naslednje zahteve:

• (a) Organ za reševanje bi moral premisliti o uporabi tega ukrepa, če oceni, da je pravna in operativna struktura institucije ali skupine prezapletena ali preveč medsebojno povezana, da bi se lahko ohranila kontinuiteta dostopa do kritičnih funkcij v postopku reševanja ali da bi se lahko razgradile v skladu s strategijo reševanja, kar bi pomenilo razgradnjo skupine ali prenehanje ali prenos nekaterih sredstev in obveznosti.
• (b) Organi za reševanje bi morali proučiti možnost uvedbe zahteve, da skupine organizirajo pravne osebe po regionalnih skupinah ali glavnih poslovnih področjih, zlasti če se lahko kritične funkcije pripišejo nekaterim poslovnim področjem, druga poslovna področ ja pa ne zajemajo kritičnih funkcij, če je to potrebno za učinkovito izvajanje strategije reševanja z več vstopnimi točkami in zagotavljanje, da se lahko nekatere podskupine ali subjekti ločijo. Ta ukrep bi se moral uporabljati zlasti za centralizirano varovanje pred tveganjem in upravljanje tveganj, trgovanje in upravljanje z likvidnostjo, upravljanje zavarovanja s premoženjem, upravljanje z likvidnostjo ter druge ključne funkcije zakladništva in financ , razen če se lahko te funkcije nadomestijo s tržnimi posli z zunanjimi osebami. Organi za reševanje bi morali v skladu s strategijo reševanja preprečiti obsežne prakse med subjekti povezanega knjiženja in varovanja pred tveganji ter zagotoviti, da subjekti, ki se bodo reševali ločeno, samostojno izvajajo ust rezno knjiženje in upravljanje tveganj. Organi za reševanje bi morali proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije vzpostavijo učinkovite samostojne ureditve vodenja, nadzora in upravljanja v vsaki podskupini ali subjektu.
• (c) Če je treba v skladu z zakonodajnimi zahtevami ali nadzorniškimi odločitvami izvesti strukturno ločitev nekaterih dejavnosti, bi morali organi za reševanje proučiti možnost ločitve dodatnih dejavnosti, če je to potrebno za zagotavljanje verodostojnosti in izvedljivosti uporabe instrume ntov za reševanje v vsakem delu skupine po ločitvi.
• (d) Organi za reševanje bi morali zagotoviti, da so podrejene družbe, ki so bistvene za kontinuiteto kritičnih funkcij, locirane v jurisdikcijah držav EU ali tretjih držav, ki ne ovirajo postopka reševanja.
• (e) Če strategija reševanja določa razgradnjo institucije ali skupine ali spremembo lastništva s prodajo ali prenosom, bi morali organi za reševanje proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucija organizira kritične funkcije in dostop do infrastrukture ali skupnih storitev, ki so potrebne za kontinuiteto kritičnih funkcij, na način, ki omogoča njihovo kontinuiteto. Če je to potrebno za zagotavljanje verodostojnosti in izvedljivosti strategije reševanja, bi morali organi proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije spremenijo svoje operativne strukture, da se zmanjša ali prepreči odvisnost ključnih subjektov ali glavnih poslovnih področij v vsaki podskupini od ključne infrastrukture, sistema IT, osebja ali drugih kritičnih skupnih storitev različnih podskupin,. Ta ukrep bi moral vključevati upravljavske informacijske sisteme. Zagotoviti bi bilo treba, da so vzpostavljene ustrezne ureditve vodenja in nadzora ter da so na voljo potrebna finančna sredstva, da lahko notranji in zunanji ponudniki storitev še naprej zagotavljajo svoje storitve.
• (f) Če je treba zagotavljati kritične skupne funkcije po izveden e m postopku reševanja, bi morali
• o rgani za reševanje proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije te storitve premestijo v ločene operativne podrejene družbe. Orga ni za reševanje bi morali pri uporabi tega ukrepa proučiti možnost uvedbe zahteve, da te operativne podrejene družbe:
• - omejijo svoje dejavnosti na zagotavljanje teh storitev ter uporabijo ustrezne omejitve v zvezi s tveganji in dejavnostmi;
• - so ustrezno kapitalizirane za pokrivanje svoj ih operativn ih stroškov v ustreznem časovn em obdobju;
• - izpolnjujejo zahteve, ki se uporabljajo za najem zunanjih izvajalcev za izvajanje zadevnih funkcij, in
• - zagotovijo svoje storitve na podlagi znotrajskupinskih sporazumov o opravljanju storitev, ki so v postopku reševanja trdne.

Pogoji teh sporazumov, ureditve o vodenju teh podrejenih družb in njihova lastniška struktura bi morali biti ustrezni, da se zagotovi kontinuirano opravljanje storitev po izvedenem reševanju.

• (g) Organi za reševanje bi morali proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije v primeru reševanja sprejmejo preventivne ukrepe za izpolnjevanje posebnih zahtev glede vseh infrastruktur finančnih trgov, v katerih sodelujejo, vključno z dostopom do klirinških in plačilnih storitev ter storitev poravnave za vse podskupine in ključne subjekte podskupine med postopkom reševanja ter po potrebi tudi za prejemnika, na katerega so se prenesle kritične funkcije. Organi za reševanje bi morali po potrebi proučiti možnost uvedbe zahteve, da si institucije razumno prizadevajo za ponovna pogajanja z infrastrukturami finančnih trgov, za katere se uporabljajo tovrstni preventivni ukrepi , da se zaščiti dobro upravljanje tveganj ter zagotovita varno in pravilno delovanje infrastruktur finančnih trgov.
• (h) Organi za reševanje bi morali proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije preprečijo kritično odvisnost institucije, skupine ali vsake podskupine od zagotavljanja storitev v skladu s pogodbami, za katere se uporablja pravo držav članic EU in ki vključujejo pogodbena določila
• o možnosti prekinitve pogodbe v primeru reševanja subjektov v skupini. Odvisnost se šteje za kritično, če vpliva na kritične funkcije institucije.
• (i) Če strategija reševanja z eno vstopno točko vključuje prenehanje poslovnih področij z nekritičnimi funkcijami, bi morali organi za reševanje proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije zagotovijo ločljivost teh poslovnih področij v okviru obstoječe strukture ali zunaj nje, vključno z možnostjo prodaje nekaterih dejavnosti, če jih je treba prodati v skladu s strategijo reševanja. Če je to potrebno za zagotavljanje ločljivosti, bi morali organi za reševanje proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije spremenijo svojo strukturo v tretjih državah, in sicer da spremenijo podružnice v podrejene družbe, ali pa da znotraj teh podružnic ločijo vse ali nekatere funkcije in poslovna področja, da se pripravi izločitev teh funkcij in omogoči njihov prenos na ločen subjekt.
• (j) Če je to potrebno za učinkovito izvajanje strategije reševanja z eno vstopno točko, bi moralo biti financiranje podrejenih družb, s strani nadrejene družbe skupine, ustrezno podrejeno, zanj se ne bi smel uporabljati pobot in/ali bi takšno financiranje moralo zagotavljati ustrezne pokrivanje izgub tako , da se te prenesejo na pravno osebo, za katero bi se uporabili instrumenti za reševanje iz drugih podjetij v skupini, in sicer na način, ki bi zadevnim operativnim s ubjektom v skupini omogočal, da še naprej uspešno poslujejo. Financiranje bi moralo biti strukturirano tako, da se skupina ali del skupin, ki izvajajo kritične funkcije, ne razgradi po odpisu in konverziji znatnega dela instrumentov, za katere se uporablja jo pooblastila za odpis in konverzijo. Če je strategija reševanja odvisna od prerazporeditve kapitala in likvidnosti znotraj skupine, bi morala biti kapital in likvidnost v jurisdikcijah, ki to prerazporeditev dovoljujejo v skladu z lokalnimi regulativnimi omejitvami.
• (k) Če je to potrebno za zagotavljanje ločljivosti kritičnih funkcij od drugih funkcij, bi morali organi za reševanje proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije ustanovijo holding, ki ne bo izvajal nobenih kritičnih funkcij v okoliščinah iz točke 14(b) spodaj. V skladu s tem se uporabljajo vidiki iz točke 14(c).
• (l) Organi za reševanje bi morali proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije sprejmejo razumne preventivne ukrepe za zagotavljanje razpoložljivosti ključnega osebja, njegove ohranitve ali zamenjav, če je to potrebno za izvajanje prednostne strategije reševanja, pri čemer se lahko uporabi tudi ukrep zamenjave upravljalnega organa in višjega vodstva institucije v postopku reševanja, kot to zahteva člen 34(1)(c) Direktive 2014/59/EU.
• (m) Orga ni za reševanje bi morali proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije zagotovijo kontinuiteto upravljavskih informacijskih sistemov. Organi za reševanje bi morali proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije zagotovijo razpoložljivost informacijskih sistemov in podatkov, da lahko organi pridobijo podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje strategije reševanja in vrednotenj pred reševanjem in med njim. Organi za reševanje bi morali zlasti proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije ob začetku reševa nja zagotovijo operativnost uporabe pooblastil za odpis in konverzijo, tako da zagotovijo izvedljivost opredeljevanja obveznosti, odloga plačil ter tehničnega izvajanja odpisa in konverzije.
• (n) Organi za reševanje bi morali proučiti možnost uvedbe zahteve, da institucije zmanjšajo zapletenost in velikost svoje trgovalne knjige, če je to potrebno za uporabo instrumentov za reševanje, zlasti instrumenta za reševanje z zasebnimi sredstvi v zvezi z velikimi portfelji izvedenih finančnih instrumentov in drugih finančnih pogodb, zaradi pomanjkanja pregledne in dostopne strukture ali zaradi zapletenosti ali nestanovitnosti merjenja in vrednotenja produktov in portfeljev iz trgovalne knjige ter njihove notranje medsebojne povezanosti.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/