4.1 Splošne določbe

Kreditne institucije bi morale upoštevati te smernice na način, ki ustreza njihovi velikosti in notranji organizaciji ter naravi, obsegu in zapletenosti njihovih dejavnosti in portfeljev, na splošno pa tudi vsem ustreznim dejstvom in okoliščinam posamezne kreditne institucije (in skupine, ki ji pripada (če obstaja)). Uporaba ustrezno načrtovanih sorazmernih pristopov ne bi smela ogrožati visokokakovostnega izvajanja računovodskih okvirov za pričakovane kreditne izgube.

Kreditne institucije bi morale vedno ustrezno upoštevati uporabo načela pomembnosti. Vendar se posamezne izpostavljenosti ali portfelji zaradi tega ne bi smeli obravnavati kot nepomembni, če kumulativno predstavljajo pomembno izpostavljenost kreditne institucije. Poleg tega se pomembnost ne bi smela presojati zgolj na podlagi morebitnega učinka na izkaz poslovnega izida na datum poročanja. Na primer veliki portfelji izpostavljenosti iz naslova kreditov , kot so hipoteke na nepremičnine, se praviloma obravnavajo kot pomembni, tudi če so zelo dobro zavarovani.

Pri odločitvah glede upoštevanja sorazmernosti ali pomembnosti pri načrtovanju in izvajanju metodologije za ugotavljanje pričakovanih kreditn ih izgub je pomembno, da se prepreči pristranskost.

S pravočasnim zaznavanjem poslabšanja kreditne kakovosti in pripoznavanjem popravkov vrednosti se ne bi smelo odlašati, ne glede na to, da so računovodski okviri za pričakovane kreditne izgube simetrični v smislu, da je treba vsako nadaljnje poslabšanje ali izboljšanje profila kreditnega tveganja dolžnika upoštevati pri merjenju popravkov vrednosti.

4.1.2 Upoštevanje primernih in dokazljivih informacij

Kreditne institucije bi morale pri uporabi računovodskih modelov za pričakovane kreditne izgube upoštevati širok nabor informacij. Informacije, ki se upoštevajo, bi morale biti ustrezne za oceno kreditnega tveganja in merjenje pričakovanih kreditnih izgub za posamezno ocenjevano izpostavljenost iz naslova kreditov , vključevati pa bi morale pretekle dogodke, trenutne razmere in napovedi prihodnjih gospodarskih razmer. Poleg tega bi morale biti informacije, ki se dejansko vključijo v oceno kreditnega tveganja in merjenje pričakovanih kreditnih izgub, primerne in dokazljive. Kreditne institucije bi morale pri določanju nabora ustreznih informacij, in pri presojanju, ali se te štejejo za primerne in dokazljive, uporabiti svojo bonitetno presojo na podlagi izkušenj. Primerne in dokazljive informacij bi morale temeljiti na u streznih dejstvih in razumni presoji.

4.1.3 Upoštevanje informacij, usmerjenih v prihodnost

Da bi zagotovile pravočasno pripoznanje kreditnih izgub, bi morale kreditne institucije upoštevati informacije, usmerjene v prihodnost, vključno z makroekonomskimi dejavn iki. Kreditne institucije bi morale pri obravnavi informacij, usmerjenih v prihodnost, uporabiti razumno presojo, skladno s splošno sprejetimi metodami za ekonomsko analizo in napovedovanje ter podprto z zadostnim naborom podatkov.

Kreditne institucije bi morale biti sposobne predstaviti, kako so v procesu ocenjevanja in merjenja pričakovanih kreditnih izgub upoštevale ustrezne, primerne in dokazljive informacij. Pri obravnavi prihodnjih scenarijev bi morale uporabiti svojo bonitetno presojo na podlagi izku šenj, poleg tega pa bi morale upoštevati morebitne posledice dogodkov, če se ti zgodijo ali ne zgodijo, ter nastali učinek na merjenje pričakovanih kreditnih izgub. Informacije se ne bi smele izključiti iz tega procesa zgolj zato, ker je verjetnost nekega dogodka mala ali ker je njegov vpliv na kreditno tveganje ali znesek pričakovanih kreditnih izgub negotov. V nekaterih okoliščinah ustrezne informacije za oceno in merjenje kreditnega tveganja morda niso primerne in dokazljive, zato bi jih bilo treba izključiti iz procesa ocenjevanja in merjenja pričakovanih kreditnih izgub. Glede na to, da so take okoliščine po naravi izjemne, bi morale kreditne institucije predložiti jasno dokumentirano in trdno utemeljitev za neupoštevanje teh informacij.

Uporabljene informacije vključujejo nepristransko proučitev ustreznih dejavnikov ter njihovega vpliva na kreditno sposobnost in izpade denarnih tokov. Ustrezni dejavniki vključujejo tiste, ki so neločljivo povezani z banko in njenim poslovanjem ali izhajajo iz zunanjih p ogojev.