+4. Smernice za prakse upravljanja kreditnega tveganja in obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub
---+4.1 Splošne določbe
------+17. Kreditne institucije bi morale upoštevati te smernice na način, ki ustreza njihovi velikosti in …
------+18. Kreditne institucije bi morale vedno ustrezno upoštevati uporabo načela pomembnosti. Vendar se …
------+19. Pri odločitvah glede upoštevanja sorazmernosti ali pomembnosti pri načrtovanju in izvajanju …
------+20. S pravočasnim zaznavanjem poslabšanja kreditne kakovosti in pripoznavanjem popravkov vrednosti …
------+21. Kreditne institucije bi morale pri uporabi računovodskih modelov za pričakovane kreditne izgube …
------+22. Da bi zagotovile pravočasno pripoznanje kreditnih izgub, bi morale kreditne institucije …
------+23. Kreditne institucije bi morale biti sposobne predstaviti, kako so v procesu ocenjevanja in …
------+24. Uporabljene informacije vključujejo nepristransko proučitev ustreznih dejavnikov ter njihovega …
---+4.2 Načela v zvezi s praksami upravljanja kreditnega tveganja in obračunavanjem pričakovanih kreditnih izgub
------+25. Upravljalni organ kreditne institucije bi moral biti pristojen za odobritev in redno …
------+26. Upravljalni organ b i moral za izpolnitev teh pristojnosti višjemu vodstvu dati navodila za: a. …
------+27. Učinkovit sistem notranjih kontrol za oceno in merjenje kreditnega tveganja bi moral …
------+28. Proces ocenjevanja in merjenja kreditnega tveganja bi moral zagotoviti ustrezne informacije za …
------+29. Kreditne institucije bi morale pri odločitvah, ali se lahko posojilo odobri, kdaj in pod …
------+30. Metodol ogije kreditne institucije na področju popravkov vrednosti bi morale zajemati jasno …
------+31. Kreditne institucije bi morale vzpostaviti primerne procese in sisteme za ustrezno opredelitev …
------+32. Kreditne institucije bi morale sprejeti in upoštevati pisne politike in postopke, s katerimi se …
------+33. Dobre metodologije za oceno k reditnega tveganja in merjenje stopnje popravkov vrednosti (glede …
------+34. Proces kreditne institucije za ugotavljanje kreditnega tveganja bi moral zagotoviti, da se …
------+35. Višje vodstvo bi moralo upoštevati ustrezna dejstva in okoliščine (vključno z informacijami …
------+36. Kreditna institucija bi morala v zvezi z dejavniki, povezanimi z lastnostmi, sposobnostjo in …
------+37. Kreditne institucije bi morale upoštevati dejavnike v zvezi z njihovim poslovnim modelom ter …
------+38. Dobre metodologije v zvezi s kreditnim tveganjem bi morale upoštevati različne morebitne …
------+39. Kreditni instituciji sicer ni treba opredeliti ali modelirati vseh možnih scenarijev s …
------+40. Višje vodstvo bi moralo biti sposobno dokazati, da razume in ustrezno upošteva vsebovana …
------+41. Kreditne institucije bi morale s svojimi računovodskimi politikami obravnavati in v svoje …
------+42. Kreditne institucije bi morale v okviru svojega procesa ocenjevanja kreditnega tveganja …
------+43. Proces razvrščanja kreditnega tveganja bi moral vključevati neodvisen pregled. Prvotno …
------+44. Kreditne institucije bi morale, kolikor je primerno, pri razvrščanju v ra zrede kreditnega …
------+45. Kreditne institucije bi morale pri spreminjanju dodeljenega razreda kreditnega tveganja, bodisi …
------+46. Bonitetni sistem bi moral pri ocenjevanju vplivov sprememb kreditnega tveganja zajeti vse …
------+47. Kreditne institucije bi morale opisati elemente svojega sistema za razvrščanje kreditnega …
------+48. Razredi kreditnega tveganja bi se morali pregledati ob vsakem prejemu ustreznih novih …
------+49. Kreditne institucije bi morale izpostavljenosti s skupnimi značilnostmi kreditnega tveganja …
------+50. Metodologijo kreditne institucije za združevanje izpostavljenosti v skupine za oceno kreditnega …
------+51. Izpostavljenosti iz naslova kreditov bi bilo treba združiti v skupine na podlagi skupnih …
------+52. Izpostavljenosti se ne bi smele združiti v skupine tako, da se zaradi upoštevanja kreditnega …
------+53. Kreditne institucije bi morale vzpostaviti zanesljiv proces za zagotovitev ustrezne začetne …
------+54. Kreditne institucije bi morale začasne prilagoditve popravka vrednosti uporabiti samo kot …
------+55. Take prilagoditve se ne bi smele stalno in dolgotrajno uporabljati za dejavnik tveganja, ki ni …
------+56. Pri uporabi začasnih prilagoditev je potrebna temeljita presoja in obstajajo možnosti za …
------+57. Kreditne institucije bi morale izvajati dobre metodologije v zvezi s kreditnim tveganjem, da bi …
------+58. Kreditne institucije bi morale pri oceni ustreznosti popravkov vrednosti upoštevati relevantne …
------+59. Kreditne institucije lahko glede na sposobnost vključevanja informacij, usmerjenih v …
------+60. Uporabiti bi bilo treba pristop k ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub, ki je najbolj …
------+61. Ne glede na uporabljen pristop k ocenjevanju (na posamični ali skupni podlagi) bi morala …
------+62. Ko kreditne institucije uporabijo ocene na posamični podlagi, bi morala ocena pričakovanih …
------+63. Institucija bi morala izpostavljenosti iz naslova kreditov s skupnimi značilnostmi kreditnega …
------+64. Kreditne institucije lahko pri procesu ocenjevanja in merjenja pričakovanih kreditnih izgub …
------+65. Kreditne institucije bi morale pred začetkom uporabe vzpostaviti zanesljive politike in …
------+66. Validacijo modela bi bilo treba opra viti ob začetnem razvoju modelov za pričakovane kreditne …
------+67. Dober okvir za validacijo modela bi moral med drugim vključevati naslednje elemente: a. Jasne …
------+68. Kreditne institucije bi morale imeti orodja, potrebna za zagotovitev zanesljive ocene in …
------+69. Pretekle informacije zagotavljajo koristno podlago za določitev trendov in korelacij, potrebnih …
------+70. Upoštevanja informacij, usmerjenih v prihodnost, se ne bi smelo opustiti zato, ker kreditna …
------+71. Kreditne institucije bi morale biti sposobne dokazati, da so informacije, usmerjene v …
------+72. Makroekonomske napovedi in druge relevantne informacije bi se morale dosledno uporabljati za …
------+73. Kreditne institucije bi morale ravnati previdno, ko določajo raven popravkov vrednosti za …
------+74. Poleg tega bi m orale pri oblikovanju ocene pričakovanih kreditnih izgub uporabiti širok nabor …
------+75. Kreditne institucije bi morale čim bolj uporabljati celovite procese, sisteme, orodja in …
------+76. Dobre prakse v zvezi s kreditnim tveganjem bi se morale redno pregledovati, s čimer bi se …
------+77. Zgoraj navedeni celoviti procesi, sistemi, orodja in podatki bi lahko vključevali sistem …
------+78. Namen javnih razkritij je različnim uporabnikom na jasen in razumljiv način zagotoviti za …
------+79. Razkritja o finančnem upravljanju in upravljanju kreditnega tveganja bi morala biti usklajena z …
------+80. V skladu z veljavnimi računovodskimi standardi in predpisi bi moralo višje vodstvo kreditne …
------+81. Kvantitativna in kvalitativna razkritja, obravnavana kot celota, bi morala uporabnikom …
------+82. Kreditne institucije bi morale zagotoviti kvalitativna razkritja o tem, kako so bile v proces …
------+83. Razkritja v zvezi s podlago za združevanje izpostavljenosti iz naslova kreditov v skupine bi …
------+84. Da bi izboljšale kakovost in uporabnost informacij, razkritih za ocene pričakovanih kreditnih …
------+85. Upravljalni organ kreditne institucije bi moral redno pregledovati njene politike v zvezi z …
---+4.3 Posebne smernice za kreditne institucije, ki uporabljajo MSRP 9
------+86. V skladu z odstavkom 5.5.5 MSRP 9 „mora podjetje, če se na datum poročanja kreditno tveganje …
------+87. Kreditne institucije bi morale sprejeti aktiven pristop k ocenjevanju in merjenju pričakovanih …
------+88. V MSRP 9 je znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v 12 - mesečnem obdobju, opredeljen kot …
------+89. Odstavek B5.5.37 MSRP 9 ne vsebuje opredelitve neplačila, vendar mora kreditna institucija v …
------+90. V skladu s členom 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje, da dogodek neplačila v zvezi s …
------+91. Kreditne institucije bi morale pri pripravi ocene zneska, enakega pričakovanim kreditnim …
------+92. Kadar kreditna institucija ustvari izpostavljenosti z visokim kreditnim tveganjem (ki se v …
------+93. Tudi če kreditna institucija presodi, da povečanje kreditnega tveganja ni znatno, bi morala …
------+94. V primeru ocene na skupni podlagi bi morale izpostavljenosti v zadevni skupini izpolnj evati …
------+95. Izpostavljenosti iz naslova kreditov se ne bi smele združiti v skupine tako, da bi bilo oteženo …
------+96. V odstavku 5.5.4 MSRP 9 je navedeno, da je „[c]ilj zahtev glede oslabitve [...] pripoznati …
------+97. Ta pristop je utemeljen s tem, da se kreditna sposobnost nasprotne stranke in s tem pričakovane …
------+98. Kreditne institucije bi morale za presojo, ali se je kreditno tveganje izpostavljenosti znatno …
------+99. Vzpostavljeni procesi bi morali kreditnim institucijam omogočiti, , da pravočasno in na celovit …
------+100. Kot je navedeno v odstavku B5.5.17 MSRP 9 v zvezi z ocenjevanjem znatnega povečanja kreditnega …
------+101. Za pravočasno pripoznanje popravkov vrednosti v skladu z zahtevami MSRP 9 bi morale kreditne …
------+102. V odstavku B5.5.2 MSRP 9 je navedeno, da se načeloma pričakuje, da bodo pričakovane kreditne …
------+103. Zato bi morale kreditne institucije za zanesljivo doseganje namena MSRP 9 upoštevati tudi …
------+104. Kreditne institucije bi morale tovrstne analize opraviti ne samo v zvezi s portfelji …
------+105. Kreditne institucije bi morale imeti jasno politiko, vključno z ustrezno oblikovanimi merili …
------+106. Kreditne institucije bi morale pri načrtovanju svojega pristopa k ugotavljanju znatnega …
------+107. Kreditne institucije bi morale pri oceni znatnega povečanja kreditnega tveganja upoštevati …
------+108. Kreditne institucije bi morale pri presoji, ali se je kreditno tveganje za izpostavljenost iz …
------+109. Točna opredelitev dejavnikov kreditnega tveganja ter zanesljiva predstavitev povezav med …
------+110. Kreditne institucije se ne bi smele osredotočati zgolj na to, za koliko „razredov“ se …
------+111. Kreditne institucije bi morale upoštevati, da v nekaterih okoliščinah neugodna gibanja pri …
------+112. Kreditne institucije bi se morale zavedati tudi, de se lahko v nekaterih okoliščinah nekateri …
------+113. Kreditne institucije bi morale temeljito obravnavati in prednostno upoštevati diskrecijske …
------+114. Ko kreditna institucija oceni, da se je kreditno tveganje znatno povečalo za nekatere od …
------+115. Kadar kreditna institucija na skup in ski podlagi (tj. v primeru izpostavljenosti na drobno) …
------+116. V skladu z odstavkom B5.5.1 MSRP 9 o oceni znatnega povečanja kreditnega tveganja od začetnega …
------+117. V skladu z odstavkom B5.5.6 MSRP 9 in odstavkom IE39 smernic za izvajanje MSRP 9 bi bilo treba …
------+118. Pojem „znatno“ se ne bi smel razlagati enako kot statistična značilnost, kar pomeni, da …
------+119. Poleg tega se vprašanje „znatnega“ povečanja ne bi smelo presojati v smislu stopnje vpliva na …
------+120. V skladu z odstavkom 5.5.9 MSRP 9 ocena znatnih povečanj kreditnega tveganja temelji na …
------+121. Kreditne institucije bi morale strogo preverjati kakovost svojega pristopa k ocenjevanju tega …
------+122. Kreditne institucije bi morale biti pozorne na vse morebitne možnosti za pristranskost, ki bi …
------+123. V odstavkih 5.5.12 in B5.5.25–B5.5.27 MSRP 9 so določene zahteve za oceno znatnega povečanja …
------+124. Kreditne institucije bi morale zagotoviti, da spremembe pogojev ali ponovni dogovori ne …
------+125. Kreditne institucije bi morale biti pri presoji, ali se je kreditno tveganje izpostavljenosti …
------+126. V zvezi z izpostavljenostmi iz naslova kreditov , za katere se začne uporabljati merjenje …
------+127. MSRP 9 vključuje več praktičnih rešitev za olajšanje bremena implementacije za vrsto različnih …
------+128. V nadaljevanju se obravnavajo naslednje praktične rešitve: nabor informacij, ki jih mora …
------+129. Kreditne institucije bi morale navedene praktične rešitve uporabljati v omejenem obsegu, saj …
------+130. Kadar kreditna institucija uporabi te praktične rešitve, bi morala to jasno utemeljiti. Nabor …
------+131. V odstavku B5.5.15 MSRP 9 je navedeno, da subjekt „upošteva primerne in dokazljive …
------+132. V skladu z odstavkom 5.5.10 MSRP 9 lahko subjekt „predpostavi, da se kreditno tveganje …
------+133. V okviru tega bi morale kreditne institucije vedno pripoznati spremembe pričakovanih kreditnih …
------+134. Za ponazoritev pomena nizkega kreditnega tveganja iz odstavka B5.5.22 MSRP 9 je v odstavku …
------+135. Kreditne institucije bi morale vzpostaviti procese ocenjevanja in upravljanja kreditnega …
------+136. Vsaka domneva, da je predpostavka v zvezi z zaostankom s plačili, daljšim od 30 dni, ovrgljiva …
------+137. V zvezi s tem bi morale kreditne institucije uporabiti primerne in dokazljive informacije …
------+138. V omejenih primerih, v katerih so informacije o zaostanku s plačili najboljše merilo, ki ga …
---+4.4 Nadzorniško ovrednotenje praks v zvezi s kreditnim tveganjem, obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub in kapitalska ustreznost
------+139. Pristojni organi bi morali preveriti, ali so kreditne institucije sprejele in upoštevale dobre …
------+140. Pristojni organi lahko pri tem ovrednotenju od kreditnih institucij zahtevajo, da predložijo …
------+141. Pristojni organi bi morali pri oceni metod, ki jih kreditna institucija uporablja za določanje …
------+142. Pristojni organi bi morali pregledati uporabo praktičnih rešitev iz oddelka 4.3, da bi …
------+143. Pristojni organi lahko pri pregledovanju funkcij kreditne institucije za ocenjevanje …
------+144. Pristojni organi bi morali pri oceni ustreznosti ravni popravkov vrednosti za izpostavljenosti …
------+145. Pristojni organi bi morali pri svojih ocenah proučiti, ali je kreditna institucija: a. …
------+146. Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju kapitalske ustreznosti proučiti, kako računovodske …
------+147. Kadar pristojni organi pri ocenjevanju praks kreditne institucije v zvezi s kreditnim …
------+148. Zlasti bi morali pristojni organi v primerih, ko so pomanjkljivosti pri ocenjevanju kreditnega …

4. Smernice za prakse upravljanja kreditnega tveganja in obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub

4. Smernice za prakse upravljanja kreditnega tveganja in obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
4.1 Splošne določbe

4.1.1 Uporaba načel sorazmernosti, pomembnosti in simetrije

4.2 Načela v zvezi s praksami upravljanja kreditnega tveganja in obračunavanjem pričakovanih kreditnih izgub

4.2.1 Načelo 1 – pristojnosti upravljalnega organa in višjega vodstva

Upravljalni organ7 in višje vodstvo kreditne institucije sta pristojna za zagotavljanje, da ima kreditna institucija primerne prakse upravljanja kreditnega tveganja, vključno z učinkovitim sistemom notranjih kontrol, za stalno določanje ustreznih popravkov vrednosti v skladu z določenimi politikami in postopki kreditne institucije, veljavnim računovodskim okvirom in ustreznimi nadzorniškimi smernicami.


7 V različnih državah članicah EU so strukture upravljalnih organov različne. V nekaterih državah članicah je običajna enotirna struktura, tj. nadzorniško in upravljalno funkcijo upravljalnega organa opravlja en organ. V drugih državah članicah pa je običajna dvotirna struktura, kar pomeni, da sta ustanovljena dva neodvisna organa, pri čemer eden opravlja funkcijo upravljanja, drugi pa to funkcijo nadzira.

4.3 Posebne smernice za kreditne institucije, ki uporabljajo MSRP 9

Ta oddelek vsebuje smernice o vidikih zahtev glede pričakovanih kreditnih izgub iz oddelkov MSRP 9 o oslabitvah – in sicer zahtev po (i) popravku vrednosti za izgubo v znesku, enakem pričakovanim kredit nim izgubam v 12- mesečnem obdobju, (ii) oceni znatnih povečanj kreditnega tveganja ter (iii) uporabi praktičnih rešitev – ki jih drugi računovodski okviri za pričakovane kreditne izgube ne vključujejo in bi jih bilo treba razlagati v povezavi z drugimi oddelki teh smernic.

4.3.1 Popravek vrednosti za izgubo v znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v 12 - mesečnem obdobju

4.4 Nadzorniško ovrednotenje praks v zvezi s kreditnim tveganjem, obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub in kapitalska ustreznost

4.4.1 Načelo 1 – ocena upravljanja kreditnega tveganja

Pristojni organi bi morali redno vrednotiti učinkovitost praks v zvezi s kreditnim tveganjem, ki jih izvaja kreditna institucija.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/