5.2.4 Kadri

Kreditne institucije bi morale imeti vzpostavljen ustrezen organizacijski okvir, odvisen od njihovega poslovnega modela in tveganj, ki so jim izpostavljene, vključno s tveganji iz nedonosnih izpostavljenosti. Reševanju nedonosnih izpostavljenosti in notranjim kontrolam povezanega postopka bi zato morale nameniti ustrezno in sorazmer e n obseg upravljavske pozornosti in virov.

Delitev upravljanja in virov z drugimi deli vrednostne verige (npr. z oddelkom za odobravanjem kreditov) bi bilo treba pred začetkom izvajanja skrbno preučiti za preprečitev navzkrižja interesov in zagotovitev zadostne specializacije, kot je navedeno zgoraj.

Kreditne institucije bi morale na podlagi ugotovitev iz samoocene zmogljivosti za nedonosne izpostavljenosti iz poglavja 4.2.1 redno pregledovati ustreznost svojih notranjih in zunanjih virov za reševanje nedonosnih izpostavljenosti ter pravočasno zapolniti morebitne kadrovske vrzeli. Ker lahko dejavnosti reševanja povzročijo velike potrebe po virih, bi morale kreditne institucije proučiti ustreznost izbire uporabe pogodb za določen čas, oddajanja del zunanjim izvajalcem na notranji/zunanji ravni ali skupnih podjetij za dejavnosti reševanja nedonosnih izpostavljenosti. Vsekakor je za te dejavnosti še vedno končno odgovorna kreditna institucija. Kreditne institucije bi morale pri oddajanju del zunanjim izvajalcem zagotoviti, da se tako oddajanje del uredi v skladu z veljavno zakonodajo ali regulativnimi zahtevami.

Kreditne institucije bi morale razvijati zadevno strokovno znanje, potrebno za opredeljeni operativni model nedonosnih izpostavljenosti, vključno z enotami za reševanje nedonosnih izpostavljenosti in funkcijami notranje kontrole, v skladu z določbami skupnih smernic organov ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij²⁰ . Osebje, dodeljeno za ključne naloge reševanja nedonosnih izpostavljenosti, bi moralo imeti posebno strokovno znanje o nedonosnih izpostavljenostih in izkušnje z njimi. Kreditne institucije bi morale izvajati ustrezno in namensko usposabljanje o nedonosnih izpostavljenostih, vključno o varstvu potrošnikov, ter pripraviti načrte razvoja zaposlenih za razvoj notranjega strokovnega znanja z izkoriščanjem razpoložljivih talentov.

²⁰ Skupne smernice ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Direktivo 2014/65/EU (EBA/GL/2017/12).

Če razvijanje notranjega strokovnega znanja in infrastrukture ni mogoče ali ni učinkovito, je treba enotam za reševanje nedonosnih izpostavljenosti omogočiti preprost dostop do usposobljenih neodvisnih zunanjih virov (kot so cenilci nepremičnin, pravni svetovalci, poslovni načrtovalci, panožni strokovnjaki) ali do podjetij, specializiranih za servisiranje nedonosnih izpostavljenosti.

Kreditna institucija bi morala v skladu s celostno strategijo upravljanja nedonosnih izpostavljenosti in operativnim načrtom vzpostaviti sistem ocenjevanja delovne uspešnosti, prilagojen potrebam enot za reševanje nedonosnih izpostavljenosti. Ta sistem bi bilo treba zasnovati v skladu z določbami smernic organa EBA o preudarnih politikah prejemkov²¹ in s členom 7 Direktive 2014/17/EU,²² za izpostavljenosti na drobno pa v skladu s smernicami organa EBA o politikah in praksah prejemkov, povezanih s prodajo in zagotavljanjem produktov in storitev bančništva na drobno²³ . Povezan bi moral biti predvsem s kvantitativnimi elementi ciljev kreditne institucije za nedonosne izpostavljenosti, lahko pa vključuje tudi kvalitativne elemente (raven tehničnih sposobnosti za analizo prejetih finančnih informacij in podatkov, oblikovanje predlogov, kakovost priporočil ali spremljanje restrukturiranih primerov ter tudi učinkovite pogajalske sposobnosti). Uspešnost osebja enot za reševanje nedonosnih izpostavljenosti bi bilo treba redno spremljati in meriti glede na te cilje na posamični podlagi ali na ravni ekipe, kot je potrebno.

²¹ Smernice o preudarnih politikah prejemkov v skladu s členoma 74(3) in 75(2) Direktive 2013/36/EU ter razkritjih v skladu s členom 450 Uredbe (EU) št. 575/2013 (EBA/GL/2015/22).

²² Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

²³ Smernice o politikah in praksah prejemkov, povezanih s prodajo in zagotavljanjem produktov in storitev bančništva na drobno (EBA/GL/2016/06).

Okvir merjenja delovne uspešnosti upravljalnega organa in zadevnih vodstvenih delavcev bi moral vključevati posebne kazalnike, povezane s cilji iz strategije kreditne institucije za upravljanje nedonosnih izpostavljenosti in iz operativnega načrta. Teža teh kazalnikov v celostnem okviru merjenja delovne uspešnosti bi morala biti sorazmerna z resnostjo vprašanj nedonosnih izpostavljenosti, s katerimi se spoprijema kreditna institucija.

Kreditne institucije bi morale spodbujati obravnavanje zgodnjih opozorilnih signalov in kazalnikov s politiko nagrajevanja in okvirom spodbud za zagotovitev učinkovitega odziva na prve znake morebitnih zamud pri poplačilih in s tem dejanskega zmanjšanja prilivov nedonosnih izpostavljenosti.