4.1 Upravljanje kreditnega tveganja in kultura upravljanja kreditnega tveganja

Upravljalni organ iz Smernic organa EBA o notranjem upravljanju bi moral v zvezi z odobravanjem kreditov:

• a. odobriti strategijo upravljanja kreditnega tveganja v okviru celotne strategije upravljanja tveganj in poslovno strategijo, da zagotovi njuno skladnost z okvirom nagnjenosti institucije k prevzemanju tveganj (RAF) , načrtovanjem kapitala in likvidnosti ter po potrebi s procesom ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in notranjim procesom ocenjevanja ustrezne likvidnosti (ILAAP);
• b. določiti nagnjenost k prevzemanju kreditnega tveganja v celotnem okviru nagnjenosti k prevzemanju tveganj (RAF) , vključno s standardi za odobravanje kreditov, kvalitativnimi izjavami, kvantitativnimi metrikami in limiti ter eskalacijskimi pragovi, vendar brez pristranskosti zaradi uspešnosti poslovanja;
• c. odobriti okvir za proces odobravanja kreditov , po potrebi vključno z notranjimi strukturami za odobravanje in spremljanje kreditov ter opredelitvijo prenesenih pooblastil za odločanje;
• d. zagotoviti učinkovit nadzor nad kreditno kakovostjo, zlasti ob odobritvi kredita, in oblikovanjem popravkov vrednosti in rezervacij;
• e. zagotoviti ustrezne procese odobritve, spremljanja in nadzora kreditov za namene učinkovitega upravljanja kredit nega tveganja;
• f. zagotoviti, da imajo vsi zaposleni, ki sodelujejo pri prevzemanju kreditnega tveganja ter pri upravljanju, spremljanju in nadzoru kreditnega tveganja, ustrezna znanja in spretnosti, vire (sredstva) ter izkušnje;
• g. določiti, odobriti in nadzira ti izvajanje kulture upravljanja kreditnega tveganja, temeljnih vrednot in pričakovanj v zvezi s kreditnim tveganjem, ki jih ima institucija;
• h. zagotoviti, da okvir prejemkov, vključno z morebitnimi pomembnimi cilji uspešnosti, in okvir ocenjevanja uspešnost i nosilcev odločanja o kreditih, ki se uvrščajo med zaposlene s posebno naravo dela, ostajata usklajena s kreditnim tveganjem in nagnjenostjo k prevzemanju kreditnega tveganja.

4.1.2 Kultura upravljanja kreditnega tveganja

Institucije bi morale v skladu s Smernicami organa EBA o notranjem upravljanju v okviru celotne kulture upravljanja tveganj razviti kulturo upravljanja kreditnega tveganja na podlagi politik, komunikacije in usposabljanja zaposlenih.

Kultura upravljanja kreditnega tveganja bi morala vključevati ustrezen „zgled vodstva“ in zagotavljati, da se krediti odobrijo kreditojemalcem, ki bodo po najboljši vednosti institucije ob odobritvi kredita sposobni izpolnjevati pogoje kreditne pogodbe, ter da se po potrebi zavarujejo z zadostnim in ustreznim premož enjem in da se upoštevajo tudi učinek na kapitalski položaj in dobičkonosnost institucije, trajnost nost, okoljski, socialni in upravljavski (ESG) dejavniki.

Institucije bi morale zagotoviti, da se kultura upravljanja kreditnega tveganja učinkovito izvaja na vseh ravneh institucije ter da so vsi zaposleni, ki sodelujejo v procesih prevzemanja kreditnega tveganja, upravljanja kreditnega tveganja in spremljanja, z njo v celoti seznanjeni in odgovarjajo za svoja dejanja.

Institucije bi morale sprejeti politike in procese za spremljanje, ali vsi zaposleni, ki sodelujejo v procesih odobravanja kreditov, spremljanja in kontrole, spoštujejo kulturo upravljanja kreditnega tveganja institucije (npr. s samoocenjevanjem zaposlenih). V primerih ugotovljenih pomanjkljivosti kulture upravljanja kreditnega tveganja , ki se pokažejo pri samooceni institucije ali nadzorniških ukrepih, bi morala institucija sprejeti jasno opredeljene, v rezultate usmerjene in pravočasne ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti. Strateg ija upravljanja kreditnega tveganja ter kreditne politike in postopki bi morali biti oblikovani tako, da blažijo vse morebitne negativne učinke slabe kulture upravljanja kreditnega tveganja.