9.2 Neodvisnost ravnanja

Institucije bi morale pri ocenjevanju neodvisnosti ravnanja iz odstavka 79 presojati, ali imajo vsi člani upravljalnega organa:

• a. potrebne osebnostne lastnosti, vključno s:
• i. pogumom, prepričljivostjo in zanesljivostjo, da lahko učinkovito ocenijo in izpodbijajo predlagane odločitve drugih članov upravljalnega organa;
• ii. sposobnostjo postavljanja vprašanj članom upravljalnega organa v vodstveni funkciji in
• iii. sposobnostjo upiranja „črednemu razmišljanju“;
• b. nasprotja interesov, ki so tolikšna, da bi lahko ovirala njihovo sposobnost neodvisnega in objektivnega opravljanja dolžnosti.

Pri ocenjevanju potrebnih osebnostnih lastnosti člana iz točke (a) odstavka 81 bi bilo treba upoštevati njegovo preteklo in sedanje ravnanje, zlasti v zadevni instituciji.

Institucije bi morale pri ocenjevanju obstoja nasprotij interesov iz točke (b) odstavka 81 opredeliti dejanska ali morebitna nasprotja interesov v skladu s politiko institucije glede nasprotij interesov¹⁴ in oceniti njihovo pomembnost. Upoštevati bi bilo treba vsaj naslednje okoliščine, ki bi lahko povzročile dejanska ali morebitna nasprotja interesov:

• a. ekonomske interese (npr. delnice, druge lastniške pravice in članstva, deleži in drugi ekonomski interesi v poslovnih strankah, pravice intelektualne lastnine, posojila, ki jih institucija odobri podjetju v lasti članov njenega upravljalnega organa);
• b. osebna in poklicna razmerja z lastniki kvalificiranih deležev v instituciji;
• c. osebna ali poslovna razmerja z zaposlenimi institucije ali subjektov, vključenih v obseg bonitetne konsolidacije (npr. tesna družinska razmerja);
• d. druge zaposlitve in prejšnje zaposlitve v zadnjem obdobju (npr. v zadnjih petih letih);
• e. osebna ali poslovna razmerja s pomembnimi zunanjimi zainteresiranimi stranmi (npr. povezanost s pomembnimi dobavitelji, svetovalnimi podjetji ali ponudniki drugih storitev);
• f. članstvo v organu ali lastniške deleže v organu ali subjektu z nasprotujočimi si interesi;
• g. politični vpliv ali politična razmerja.

¹⁴ Glede politike obvladovanja nasprotij interesov za osebje glej Smernice organa EBA o notranjem upravljanju.

Vsa dejanska in morebitna nasprotja interesov na ravni upravljalnega organa bi moral upravljalni organ ustrezno sporočiti, o njih razpravljati, jih dokumentirati, o njih odločati in jih ustrezno obvladovati (tj. sprejeti potrebne ukrepe za njihovo zmanjšanje). Član upravljalnega organa bi se moral vzdržati glasovanja o vsaki zadevi, v zvezi s katero je v nasprotju interesov¹⁵ .

¹⁵ Glede politike obvladovanja nasprotij interesov za osebje glej Smernice organa EBA o notranjem upravljanju.

Če institucije ugotovijo nasprotje interesov, ki lahko vpliva na neodvisnost ravnanja člana upravljalnega organa, bi morale o tem obvestiti pristojne organe, pri čemer bi jih morale obvestiti tudi o sprejetih ukrepih za zmanjšanje tega nasprotja interesov.

Če je član upravljalnega organa delničar, lastnik ali član institucije, član povezanega podjetja ali povezanih subjektov, ima pri instituciji ali katerem koli subjektu, vključenem v obseg konsolidacije, odprte zasebne račune, najeta posojila ali uporablja druge storitve te institucije oziroma subjekta, to samo po sebi ne bi smelo veljati, da vpliva na neodvisnost ravnanja tega člana¹⁶ .

¹⁶ Glej Smernice organa EBA o notranjem upravljanju, odstavek 114.