5.1 Priprava prodaje

Organi za reševanje bi morali v načrtih reševanja ali morebitni podporni dokumentaciji določiti način za nemoteno in čim preglednejšo izvedbo postopka prodaje iz odstavka 50(a).

Da bi zagotovili, da bo prodaja poslovanja izvedljiv o /verodostojno orodje za reševanje, bi morali organi za reševanje ob podpori institucij vnaprej določiti seznam meril, ki naj bi jih izpolnjevali potencialni prevzemniki, pri čemer bi morali upoštevati lastnosti obsega prenosa in obstoječe značilnosti akterjev na trgu, pa tudi zunanje dejavnike (kot so zakonodajni preudarki v zvezi s koncentracijo na trgu in potrebnimi dovoljenji in njihovo pridobitvijo ter morebitne ovire pri vstopu na trg). Organom za reševanje bi bilo treba omogočiti, da se pri tem oprejo na informacije, ki so na voljo nadzornikom ali vključene v načrte sanacije.

Čeprav je strategija prodaje odvisna od opredelitve obsega prenosa (ki se razlikuje glede na posamezno institucijo in razmere), bi morali organi za reševanje določiti postopek prodaje in pri tem upoštevati vsaj naslednje elemente:

• - časovnico postopka prodaje: časovni razpored z mejniki in rezultati;
• - opredelitev operativnih pod - procesov z jasno razdelitvijo nalog med različne skupine in strokovnjake v okviru organov za reševanje, institucij, pristojnih organov in vseh zadevnih akterjev v skladu z odstavkoma 56 in 57;
• - sestavo in vlogo skupin in teles;
• - dokumentacijo, povezano s prodajnim okvirom in postopkom trženja (med drugim dokumentacijo v zvezi s pogoji transakcije, sporazume o zaupnosti in druge pravne dokumente, predloge za ponudnike, obrazec za ocenjevanje ponudb, seznam meril, dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem povezana pooblastila za zunanje svetovalce, predloge za sporočila za medije);
• - zaupni komunikacijski kanal (ali več njih), komunikacijski načrt oziroma komunikacijske načrte ter informacije, podatke in poročila.

Organi za reševanje bi morali pri določanju časovnice v skladu s členom 10(7), točki (d) in (j), Direktive 2014/59/EU upoštevati različne mejnike, povezane s prenosom, zlasti pa referenčni datum za načrtovanje reševanja¹¹ , datum vrednotenja¹² , datum reševanja¹³ in datum oziroma datume prenosa.

¹¹ V skladu s členom 5 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1624 z dne 23. oktobra 2018 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopki, standardnimi obrazci in predlogami za zagotavljanje informacij za potrebe načrtov reševanja za kreditne institucije in investicijska podjetja v skladu z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1066 (UL L 277, 7.11.2018, str. 1).

¹² V skladu s priročnikom organa EBA o vrednotenju za namene reševanja ( Handbook on valuation for purposes of resolution ).

¹³ Kakor je opredeljeno v členu 1(j) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/345.

Organi za reševanje bi morali opredeliti dovoljenja ali soglasja, za katera izvzetja iz člena 63(2) Direktive 2014/59/EU ne veljajo, in zagotoviti, da se bodo obravnavala v postopku prodaje. To lahko vključuje dovoljenje Evropske komisije v zvezi s koncentracijo z evropsko razsežnostjo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (predpisi EU o nadzoru nad združitvami)¹⁴ . Organi za reševanje bi morali razmisliti o vzpostavitvi komunikacije s tržnimi organi in drugimi organi, za katere se pričakuje, da bodo posegali v postopek prodaje. Omenjena komunikacija z drugimi organi bi morala biti pravočasna, časovnica prodaje pa zaradi nje ne bi smela postati neustrezna za doseganje ciljev reševanja.

¹⁴ Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

Organi za reševanje bi morali, kjer je ustrezno, z drugimi organi za reševanje in pristojnimi organi razpravljati o čezmejnih skupinah, čezmejnem obsegu prenosa ali čezmejnih transakcijah, da bi se dogovorili o razporeditvi nalog, izmenjavi informacij in časovnici, redno posodabljali okvir prodaje ter zagotovili vzpostavitev zaupnih komunikacijskih kanalov. Razprave se lahko na primer organizirajo v okviru kolegijev za reševanje, če ti obstajajo, ali skupin za krizno upravljanje, če te obstajajo (za globalne sistemsko pomembne institucije), sicer pa na ad hoc podlagi in na manj formalen način.

Organi za reševanje bi morali zagotoviti, da se lahko njihov postopek prodaje uporabi v vsaj dveh scenarijih: pri prodaji, ki sproži postopek trženja v skladu s členom 39 Direktive 2014/59/EU (to lahko razumemo kot „strateško prodajo poslovanja“), in prodaji brez postopka trženja v skladu s členom 39(3) Direktive 2014/59/EU (to lahko razumemo kot „pospešeno prodajo poslovanja“).

Organ za reševanje bi moral biti v skladu s smernicami organa EBA o učinkovitosti orodja prodaje poslovanja¹⁵ pripravljen opraviti oceno izvedljivosti postopka trženja, in sicer čim prej in najpozneje do razglasitve, da institucija propada ali bo verjetno propadla.

¹⁵ Smernice organa EBA o dejanskih okoliščinah, ki predstavljajo stvarno grožnjo za finančno stabilnost, in elementih, povezanih z učinkovitostjo orodja prodaje poslovanja, v skladu s členom 39(4) Direktive 2014/59/EU (EBA/GL/2015/04).

Postopek prodaje bi moral omogočati, da se med vikendom, ko poteka reševanje, nemoteno izvede pospešena prodaja poslovanja. Da se to zagotovi, bi moral organ za reševanje imeti možnost, da v skladu z razmerami na trgu in obsegom prenosa na datum razglasitve, da institucija propada ali bo verjetno propadla, posodablja (na primer na podlagi dejavnosti spremljanja trga, obstoječega dostopa do najnovejših relevantnih podatkov o trgu ali obstoječih zadevnih postopkov, v zvezi s katerimi je potrebna strokovna podpora) seznam meril, ki bi jih morali izpolnjevati potencialni prevzemniki, in vnaprej določen seznam morebitnih pridobiteljev v skladu z odstavkom 19 teh smernic. Organ za reševanje bi moral čim prej oceniti, kakšne posledice bi lahko imela pospešena prodaja poslovanja glede na pravila o državni pomoči, in zagotoviti, da se izvede tako, da se morebitne posledice čim bolj zmanjšajo¹⁶ .

¹⁶ V skladu z EBA Final Q&A2015_2339.

Kar zadeva strateško prodajo poslovanja, bi organi za reševanje morali imeti možnost, da v skladu z oddelkom 4.1 in odstavkom 19 teh smernic posodobijo merila, ki naj bi jih izpolnjevali potencialni prevzemniki. Postopek prodaje bi moral omogočati nemoteno izvršitev strateške prodaje poslovanja in zagotavljati odprt, pregleden in nediskriminatoren postopek trženja (tržne zahteve), da se zagotovi čim višja prodajna cena in opredelijo morebitna nasprotja interesov. Ta merila bi morala vključevati različne kazalnike v zvezi s finančno, pravno in operativno zmogljivostjo potencialnih prevzemnikov. Kazalniki bi morali biti povezani z obs egom prenosa in ne bi smeli biti zasnovani tako, da bi zagotavljali prednost predhodno določenim potencialnim kupcem. Organ za reševanje lahko zaprosi za načrte, ki bi vsebovali postopek, v skladu s katerim bi moral potencialni kupec integrirati obseg prenosa, in v katerih so poudarjene zahtevane zmogljivosti.

Organi za reševanje bi morali biti pripravljeni, da zaprosijo za zunanjo pomoč (tudi svetovalcev, pravnih svetovalcev ali revizorjev) v zvezi s postopkom prodaje ali prenosom pooblastila za postopek trženja. Naloge, za katere je odgovoren organ za reševanje, se ne bi smele prenesti, organ za reševanje pa bi moral vzpostaviti postopek za izbiranje in imenovanje zunanjih svetovalcev z določenim mandatom na podlagi predhodno določenih meril, jih nadzorovati in spremljati njihov prispevek, obenem pa preprečevati nasprotja interesov in zagotavljati spoštovanje zaupnosti. V mandatu bi morali biti med drugim jasno opredeljeni cilji in rezultati, pričakovana usposobljenost in viri, časovnica ali plačila. 5.1.2 Notran je ločevanje

Ocena rešljivosti iz oddelka C Priloge k Direktivi 2014/59/EU naj bi temeljila na oceni pravnih in korporacijskih struktur institucije (točka (2) omenjenega oddelka), zapletenosti te strukture in težavah pri povezovanju poslovnih področij s subjekti v skupini (točka (16) omenjenega oddelka) ter na združljivosti te strukture z izbranim orodjem oziroma orodji za reševanje (točka (21) omenjenega oddelka). Organi za reševanje bi zato morali preučiti, kako se najbolje pripraviti na orodje izločitve sredstev, saj lahko elementi obsega prenosa pripadajo različnim pravnim subjektom ali spadajo na več poslovnih področij, in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 Direktive 2014/59/EU po potrebi spodbujati ločevanje portfeljev, tako da:

• a. od institucij zahtevajo, da vzpostavijo operativne protokole (glej odstavek 75), ki bi določali, kako izločiti prizadeto premoženje¹⁷ , ki spada na eno poslovno področje ali pripada enemu pravnemu subjektu, kadar strategija reševanja predvideva možnost uporabe izločitve sredstev in kadar so portfelji, za katere bi lahko t o orodje uporabili, razpršeni po skupini;
• b. ocenijo, kako bi lahko rešitve za sanacijo iz točke (14) oddelka A Priloge k Direktivi 2014/59/EU pripomogle k ločevanju prizadetega premoženja od preostale skupine.

¹⁷ Prizadeto premoženje je treba za namene teh smernic razumeti kot oslabljena ali nedonosna sredstva, kakor so omenjena v uvodni izjavi 59 Direktive 2014/59/EU.

Kadar so institucije zaprošene, da predstavijo možnosti za ločevanje prizadetega premoženja, bi morale navesti, kako bodo njihovi ukrepi:

• - olajšali diagnostične postopke iz smernic organa EBA o vrstah testov, pregledov ali postopkov, na podlagi katerih se ugotovi, ali so potrebni podporni ukrepi¹⁸ , saj bi se večina prizadetega premoženja nahajala v eni izbrani poslovni enoti;
• - omogočili ustrezno opredelitev pogodbenih ovir in pravnih zahtev v zvezi s prizadetim premoženjem ter drugih vrst težav pri prenosu;
• - omogočili lažje vrednotenje prizadetega premoženja (in posledično neprizadetih poslovnih področij, zaradi katerih je bil o izbran o dopolnilno orodje za reševanje);
• - zagotovili visoko raven usposobljenosti v poslovni enoti, ki se bo ukvarjala s prizadetim premoženjem;
• - pripomogli k oblikovanju namenskega nabora podatkov, ki bo zajemal vprašanja glede zavarovanja s premoženjem in pravic v zvezi s prizadetim premoženjem;
• - prispevali k opredelitvi posebnih storitev, potrebnih za te elemente, in začetku izvajanja ureditev za njihovo upravljanje;
• - pripomogli k ločevanju potrebnih virov (tudi finančnih in kadrovskih), ki bi jih bilo nato na točki reševanja mogoče enostavneje prenesti, zlasti s pomočjo sporazumov o opravljanju storitev.

¹⁸ Smernice organa EBA o vrstah testov, pregledov ali postopkov, na podlagi katerih se ugotovi, ali so potrebni podporni ukrepi iz člena 32(4)(d)(iii) direktive o sanaciji in reševanju bank (EBA/GL/2014/09).

Institucije bi morale, kadar je ustrezno, dokazati tudi, da so sposobne vzpostaviti pravne subjekte v skladu z odstavkom 48 teh smernic.