4. Merila glede enostavnosti

Za namene člena 26b(3) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba izraz bilanca stanja razlagati kot računovodsko bilanco stanja originatorja ali subjekta, ki pripada isti skupini kot originator.

Brez dvojnega varovanja pred tveganjem (člen 26b(4) Uredbe (EU) 2017/2402)

Varovanje pred tveganjem, ki je nad obsegom zavarovanja, ki ga zagotavlja pogodba o kreditnem zavarovanju

Merilo v skladu s členom 26b(4) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba razumeti tako, da onemogoča večkratno kreditno zavarovanje v zvezi s kreditnim tveganjem skupine osnovnih izpostavljenosti ne glede na to, ali je to dodatno kreditno zavarovanje povezano z zavarovanjem pred kreditnim tveganjem tranše, dela tranše ali osnovne izpostavljenosti, da se zagotovi, da kreditno tveganje skupine osnovnih izpostavljenosti ni varovano več kot enkrat.

Za namene člena 26b(4) Uredbe (EU) 2017/2402 se ločeno kreditno zavarovanje, zagotovljeno za ločene tranše, ločene dele tranš ali ločene osnovne izpostavljenosti v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, ne bi smelo šteti kot varovanje pred tveganjem, ki je nad obsegom zavarovanja, ki ga zagotavlja pogodba o kreditnem zavarovanju. Zagotovila in jamstva (člen 26b(6) Uredbe (EU) 2017/2402)

Subjekt skupine, ki ji pripada originator

Za namene člena 26b(6) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba „skupino“ razlagati kot konsolidirano skupino, ki ji subjekt pripada za računovodske ali bonitetne namene.

Subjekt, vključen v področje uporabe nadzora na konsolidirani podlagi

Za namene člena 26b(6) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba „subjekt, vključen v področje uporabe nadzora na konsolidirani podlagi“ razlagati v smislu člena 26b(3) navedene uredbe.

Standardi za odobritev izpostavljenosti, ki so najmanj enako strogi

Za namene točke (e) člena 26b(6) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba standarde za odobritev izpostavljenosti, ki se uporabijo za listinjene izpostavljenosti, primerjati s standardi za odobritev izpostavljenosti, ki se uporabijo za podobne izpostavljenosti ob nastanku listinjenih izpostavljenosti.

Skladnost s prejšnjim odstavkom ne bi smela pomeniti, da se od originatorja ali prvotnega kreditodajalca zahteva, da ima podobne izpostavljenosti v bilanci stanja v času izbire listinjenih izpostavljenosti ali točno ob njihovem listinjenju ter da so podobne izpostavljenosti dejansko nastale ob odobritvi listinjenih izpostavljenosti.

Po najboljši vednosti originatorja

Za namene točke (f) člena 26b(6) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba šteti, da je merilo „po najboljši vednosti“ izpolnjeno, če originator uporabi informacije, pridobljene iz katerega koli od naslednjih virov in okoliščin ali iz katere koli kombinacije teh virov in okoliščin:

• a. informacij o dolžnikih, pridobljene ob nastanku izpostavljenosti;
• b. informacij, ki jih pridobi originator med svojim servisiranjem izpostavljenosti ali med svojim postopkom upravljanja tveganj;
• c. uradnih obvestil, ki jih originatorju pošlje tretja oseba;
• d. javno razpoložljivih informacij ali informacij o vpisih v enem ali več registrih kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega odplačevanja kreditov ob odobritvi osnovne izpostavljenosti, samo če so se te informacije upoštevale že v okviru informacij iz točk (a), (b) in (c) zgoraj ter v skladu z zadevnimi regulativnimi in nadzorniškimi zahtevami, vključno v zvezi z zanesljivimi merili za odobritev kreditov iz člena 9 Uredbe (EU) 2017/2402. Merila primernosti, aktivno upravljanje portfeljev (člen 26b(7) Uredbe (EU) 2017/2402)

Aktivno upravljanje portfeljev

Za namene člena 26b(7) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo aktivno upravljanje portfeljev razumeti kot upravljanje portfeljev, za katere se uporablja katera koli od naslednjih zahtev:

• a. upravljanje portfeljev povezuje uspešnost listinjenja z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti in uspešnostjo upravljanja portfeljev v listinjenju, s čimer se investitorjem prepreči modeliranje kreditnega tveganja osnovnih izpostavljenosti brez upoštevanja strategije upravljanja portfeljev upravitelja portfelja;
• b. upravljanje portfeljev se izvaja v špekulativne namene s ciljem doseči večjo uspešnost, večji donos, celotni finančni donos ali drugo čisto finančno ali ekonomsko korist.

Tehnike upravljanja portfeljev, ki se ne bi smele šteti za aktivno upravljanje portfeljev, vključujejo:

• a. zamenjavo osnovnih izpostavljenosti, ki so predmet regulativnega spora ali preiskave, če je namen take zamenjave olajšati reševanje tega spora ali zaključek preiskave;
• b. pridobitev novih osnovnih izpostavljenosti v uvajalnem obdobju za povečanje vrednosti osnovnih izpostavljenosti do vrednosti obveznosti iz listinjenja.

Jasna merila primernosti

Za namene člena 26b(7) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo razumeti, da so merila primernosti „jasna“, če lahko skladnost z njimi opredeli sodišče ali razsodišče kot pravno vprašanje ali dejstvo ali oboje.

Merila primernosti, ki jih morajo izpolnjevati izpostavljenosti, dodane po zaključku posla

Za namene člena 26b(7) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo izpolnjevanje „meril primernosti, ki so vsaj tako stroga kot merila, ki se uporabljajo za začetni izbor osnovnih izpostavljenosti“, razumeti tako, da merila primernosti niso nič manj stroga od meril primernosti, ki se uporabljajo za začetne osnovne izpostavljenosti ob zaključku posla.

Merila primernosti, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti v skladu s prejšnjim odstavkom, bi morala biti navedena v dokumentaciji o poslu in bi morala upoštevati merila primernosti, ki se uporabljajo na ravni izpostavljenosti. Dovoljene izključitve

Četrti pododstavek člena 26b(7) Uredbe (EU) 2017/2402 določa izčrpen seznam okoliščin, v katerih se lahko osnovna izpostavljenost izključi iz posla.

Homogenost, obveznosti iz naslova osnovnih izpostavljenosti, redni tokovi plačil, neprenosljivi vrednostni papirji (člen 26b(8) Uredbe (EU) 2017/2402)

Pogodbeno zavezujoče in izvršljive obveznosti

Za namene drugega pododstavka člena 26b(8) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo razumeti, da se „obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in, kadar je potrebno, izdajateljev jamstev“ nanašajo na vse obveznosti iz pogodbene opredelitve osnovnih izpostavljenosti, ki so relevantne za investitorje, ker vplivajo na obveznosti dolžnika in, kadar je potrebno, izdajatelja jamstva za izvedbo plačil ali zagotovitev varovanja.

Izpostavljenosti z rednimi tokovi plačil

Za namene tretjega pododstavka člena 26b(8) Uredbe (EU) 2017/2402 bi morale izpostavljenosti z opredeljenimi rednimi tokov plačil vključevati:

• a. izpostavljenosti, plačljive v enem obroku v primeru obnavljajočih se listinjenj v skladu s točko (a) člena 26b(12) Uredbe (EU) 2017/2402;
• b. izpostavljenosti, povezane s poslovanjem s kreditnimi karticami;
• c. izpostavljenosti, pri katerih obroke sestavljajo obresti, glavnica pa se odplača ob zapadlosti, vključno s hipotekami, za katere se plačujejo samo obresti;
• d. izpostavljenosti, pri katerih obroke sestavljajo obresti in odplačilo dela glavnice ter ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

• e. izpostavljenosti z začasnim moratorijem na odplačevanje dolga v skladu s pogodbenim dogovorom med dolžnikom in posojilodajalcem. Standardi za odobritev izpostavljenosti, strokovno znanje originatorja (člen 26b(10) Uredbe (EU) 2017/2402)

Razkritje pomembnih sprememb glede na predhodne standarde za odobritev izpostavljenosti

Za namene prvega pododstavka člena 26b(10) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba razumeti, da so pomembne spremembe standardov za odobritev izpostavljenosti, ki jih je treba v celoti razkriti, tiste pomembne spremembe standardov za odobritev izpostavljenosti, ki se uporabljajo za izpostavljenosti, ki se dodajo skupini osnovnih izpostavljenosti po zaključku listinjenja v okviru dopolnitve ali upravljanja portfeljev v skladu z odstavkoma 20 in 21.

Spremembe takih standardov za odobritev izpostavljenosti bi bilo treba šteti za pomembne, če se nanašajo na eno od naslednjih vrst sprememb standardov za odobritev izpostavljenosti:

• a. spremembe, ki vplivajo na zahtevo po podobnosti standardov za odobritev izpostavljenosti, podrobneje opredeljenih v točki (b) prvega odstavka člena 1 Delegirane uredbe (EU) 2019/1851;
• b. spremembe, ki pomembno vplivajo na celotno kreditno tveganje ali pričakovano povprečno uspešnost skupine osnovnih izpostavljenosti, pri čemer pa se pristopi k oceni kreditnega tveganja, povezanega z osnovnimi izpostavljenostmi, bistveno ne spremenijo.

Razkritje vseh sprememb standardov za odobritev izpostavljenosti bi moralo vključevati pojasnilo namena takih sprememb.

V zvezi z denarnimi terjatvami iz trgovanja, ki niso v obliki kredita, bi bilo treba sklicevanje na standarde za odobritev izpostavljenosti iz prvega pododstavka člena 26b(10) Uredbe (EU) 2017/2402 razumeti kot sklicevanje na kreditne standarde, ki jih prodajalec uporabi za kratkoročne kredite iste vrste, ki predstavljajo listinjene izpostavljenosti v okviru plačilnih ciljev, dogovorjenih s kupci/strankami v zvezi s prodajo svojih produktov in storitev.

Stanovanjski krediti

V skladu z drugim pododstavkom člena 26b(10) Uredbe (EU) 2017/2402 skupina osnovnih izpostavljenosti ne sme zajemati stanovanjskih kreditov, ki so bili trženi in sklenjeni ob predpostavki, da so bili prosilec za kredit ali posredniki seznanjeni s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.

V to zahtevo ne bi smelo šteti, da so zajeti stanovanjski krediti, ki so bili sklenjeni, ne pa tudi trženi, ob postavki, da so bili prosilec za kredit ali posredniki seznanjeni s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij, ali da so bili prosilec za kredit ali posredniki o tem seznanjeni po sklenitvi kredita.

Za namene drugega pododstavka člena 26b(10) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo šteti, da predložene „informacije“ vključujejo samo relevantne informacije. Relevantnost informacij bi morala temeljiti na oceni, ali so informacije relevantno merilo za odobritev izpostavljenosti, kot so informacije, ki se štejejo kot relevantne za oceno kreditne sposobnosti kreditojemalca, oceno dostopa do zavarovanja s premoženjem in zmanjšanje tveganja goljufij.

Pri splošnih hipotekah na stanovanjske nepremičnine, ki ne ustvarjajo prihodkov, bi bilo po navadi treba šteti za relevantne informacije prihodek, pri hipotekah na stanovanjske nepremičnine, ki ustvarjajo prihodke, pa bi bilo po navadi treba šteti za relevantne informacije prihodek iz najemnine. Informacije, ki niso koristne kot merilo za odobritev izpostavljenosti, kot na primer številke mobilnih telefonov, se ne bi smele šteti za relevantne informacije.

Enakovredne zahteve v tretjih državah

Za namene tretjega pododstavka člena 26b(10) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba kreditno sposobnost kreditojemalcev v tretjih državah, kjer je to primerno, oceniti na podlagi naslednjih načel iz direktiv 2008/48/ES in 2014/17/ES:

• a. pred sklenitvijo kreditne pogodbe na podlagi zadostnih informacij; kreditodajalec oceni kreditojemalčevo kreditno sposobnost na podlagi zadostnih informacij, ki jih, kjer je to primerno, pridobi od kreditojemalca in, kadar je potrebno, s poizvedbo v ustrezni zbirki podatkov;
• b. če se po sklenitvi kreditne pogodbe stranki dogovorita o spremembi skupnega zneska kredita, bi moral kreditodajalec posodobiti finančne informacije v zvezi s kreditojemalcem, ki so mu na voljo, in pred kakršnim koli večjim zvišanjem skupnega zneska kredita oceniti njegovo kreditno sposobnost;
• c. kreditodajalec bi moral pred sklenitvijo kreditne pogodbe opraviti temeljito oceno kreditojemalčeve kreditne sposobnosti, ob ustreznem upoštevanju dejavnikov, pomembnih za preverjanje verjetnosti, da bo kreditojemalec izpolnil obveznosti iz kreditne pogodbe;
• d. postopki in informacije, na katerih temelji ocena, bi se morali dokumentirati in vzdrževati;
• e. ocena kreditne sposobnosti ne bi smela temeljiti v prvi vrsti na tem, da vrednost stanovanjske nepremičnine presega znesek kredita, ali na predpostavki, da bo vrednost stanovanjske nepremičnine narasla, razen če je namen kreditne pogodbe izgradnja ali obnova stanovanjske nepremičnine;
• f. kreditodajalcu se ne bi smelo omogočiti, da prekliče ali spremeni že sklenjeno kreditno pogodbo v škodo kreditojemalca, ker je bila ocena kreditne sposobnosti napačno izvedena;
• g. kreditodajalec bi moral dati kredit na voljo kreditojemalcu le, če ocena kreditne sposobnosti pokaže, da bodo obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, verjetno izpolnjene tako, kot zahteva navedena pogodba;
• h. kreditojemalčevo kreditno sposobnost bi bilo treba na podlagi posodobljenih informacij ponovno oceniti pred vsakim večjim povišanjem skupnega zneska kredita po sklenitvi kreditne pogodbe, razen če je bil tak dodatni kredit predviden in vključen v prvotno oceno kreditne sposobnosti.

Merila za določitev strokovnega znanja originatorja ali prvotnega kreditodajalca

Za namene določitve, ali originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, v skladu s četrtim pododstavkom člena 26b(10) Uredbe (EU) 2017/2402, bi bilo treba uporabiti obe naslednji merili:

• a. člani upravljalnega organa originatorja ali prvotnega kreditodajalca ter člani vodstvenega osebja, ki niso člani upravljalnega organa, odgovorni za upravljanje in odobritev izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, bi morali imeti ustrezno znanje in spretnosti v zvezi z odobritvijo izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim;
• b. upoštevati bi bilo treba katero koli od naslednjih načel o kakovosti strokovnega znanja:

Za originatorja ali prvotnega kreditodajalca bi bilo treba šteti, da ima zahtevano strokovno znanje, če velja katera koli od naslednjih zahtev:

• a. poslovanje subjekta ali konsolidirane skupine, ki ji pripada subjekt za računovodske ali bonitetne namene, je vsaj pet let vključevalo odobritev izpostavljenosti, podobnih listinjenim;
• b. kadar zahteva iz točke (a) ni izpolnjena, ta izpolnjujeta oba naslednja pogoja:

Za namen dokaza števila let delovnih izkušenj bi bilo treba ustrezno strokovno znanje dovolj podrobno razkriti in v skladu z veljavnimi zahtevami glede zaupnosti investitorjem dovoliti, da izpolnijo svoje obveznosti iz člena 5 Uredbe (EU) 2017/2402.

Izpostavljenosti, ki so si po naravi podobne

Za namene četrtega pododstavka člena 26b(10) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo za izpostavljenosti šteti, da so si po naravi podobne, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

• a. izpostavljenosti spadajo v eno od kategorij sredstev iz točk (a)(i) do (a)(iii) ali (a)(v) do (a)(vii) prvega odstavka člena 1 Delegirane uredbe (EU) 2019/1851;
• b. izpostavljenosti spadajo v kategorijo sredstev iz točke (a)(iv) prvega odstavka člena 1 Delegirane uredbe (EU) 2019/1851 in isti vrsti dolžnika iz točke (a) člena 2(3) navedene uredbe;
• c. izpostavljenosti spadajo v kategorijo sredstev iz točke (a)(viii) prvega odstavka člena 1 Delegirane uredbe (EU) 2019/1851 in imajo podobne lastnosti glede katerega koli od dejavnikov homogenosti iz člena 2(6) navedene uredbe.

Brez neplačanih izpostavljenosti in izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo (člen 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402)

Neplačane izpostavljenosti

Za namene člena 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba neplačane izpostavljenosti razlagati v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot so podrobneje opredeljene z delegirano uredbo za prag pomembnosti za kreditne obveznosti v zamudi, pripravljeno v skladu s členom 178(6) navedene uredbe, in s smernicami organa EBA o uporabi opredelitve neplačila, pripravljenimi v skladu s členom 178(7) navedene uredbe.

Če originator ali prvotni kreditodajalec ni institucija in se zato zanj ne uporablja Uredba (EU) št. 575/2013, bi moral originator ali prvotni kreditodajalec upoštevati smernice iz predhodnega odstavka, če se taka uporaba ne šteje za preveliko obremenitev. V tem primeru bi moral originator ali prvotni kreditodajalec uporabiti vzpostavljene procese in informacije v zvezi z nastankom izpostavljenosti, ki jih posredujejo dolžniki, informacije, pridobljene od originatorja med njegovim servisiranjem izpostavljenosti ali med njegovimi postopki upravljanja tveganj, ali informacije, ki jih originatorju uradno sporoči tretja oseba.

Izpostavljenosti do dolžnika ali izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo

Za namene člena 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba primere iz točk (a) do (c) navedenega odstavka razumeti kot opredelitve kreditne nesposobnosti. Druge mogoče primere kreditne nesposobnosti, ki v točkah (a) do (c) niso zajeti, bi bilo treba razumeti kot izključene iz te zahteve.

Prepoved vključitve osnovnih izpostavljenosti „do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo“ v skladu s členom 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba razumeti kot zahtevo, da bi morala v času izbire obstajati pravica do regresa za celotni znesek listinjene izpostavljenosti do vsaj ene stranke brez slabe kreditne kakovosti, ne glede na to, ali je navedena stranka dolžnik ali izdajatelj jamstva. Osnovne izpostavljenosti zato ne bi smele vključevati karkoli od naslednjega:

• a. izpostavljenosti do dolžnika s slabo kreditno kakovostjo, če ni izdajatelja jamstva za celoten znesek listinjene izpostavljenosti;
• b. izpostavljenosti do dolžnika s slabo kreditno kakovostjo, ki ima izdajatelja jamstva s slabo kreditno izpostavljenostjo.

Po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca

Za namene člena 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo za merilo „po najboljši vednosti“ šteti, da je izpolnjeno, samo na podlagi informacij, pridobljenih iz katere koli naslednje kombinacije virov in primerov:

• a. informacij v zvezi z nastankom izpostavljenosti, ki jih posredujejo dolžniki;
• b. informacij, ki jih pridobi originator med svojim servisiranjem izpostavljenosti ali med svojimi postopku upravljanja tveganj;
• c. na podlagi uradnih obvestil, ki jih originatorju pošlje tretja oseba;
• d. na podlagi javno razpoložljivih informacij ali informacij o vpisih v enem ali več registrih kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega odplačevanja kreditov ob odobritvi osnovne izpostavljenosti, samo če so se te informacije upoštevale že v zvezi s točkami (a), (b) in (c) ter v skladu z zadevnimi regulativnimi in nadzorniškimi zahtevami, vključno v zvezi z zanesljivimi merili za odobritev kreditov iz člena 9 Uredbe (EU) 2017/2402. Pri tem so izjema denarne terjatve iz trgovanja, ki niso v obliki kredita, za katere se izpolnjevanje meril za odobritev kreditov ne zahteva. Izpostavljenosti do dolžnikov ali izdajateljev jamstev s slabo kreditno kakovostjo, za katere je bil opravljen proces restrukturiranja dolga

Za namene točke (a) člena 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba zahtevo za izključitev izpostavljenosti do dolžnikov ali izdajateljev jamstev s slabo kreditno kakovostjo, za katere je bil opravljen proces restrukturiranja dolga v zvezi z njihovimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razumeti, da se nanaša na oboje, restrukturirane izpostavljenosti zadevnega dolžnika ali izdajatelja jamstva, ter tiste njegove izpostavljenosti, ki niso bile vključene v restrukturiranje. Za namene tega odstavka zaradi restrukturiranih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a)(i) in (a)(ii) člena 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402, dolžnik ali izdajatelj jamstva ne bi smel biti označen kot dolžnik oziroma izdajatelj jamstva s slabo kreditno kakovostjo.

Register kreditov

Zahtevo iz točke (b) člena 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba razumeti kot omejeno na izpostavljenosti do dolžnikov ali izdajateljev jamstev, za katere ob nastanku osnovne izpostavljenosti veljata obe naslednji zahtevi:

• a. dolžnik ali izdajatelj jamstva je v registru kreditov izrecno izpostavljen kot subjekt z negativno zgodovino preteklega odplačevanja kreditov zaradi negativnega stanja ali negativnih informacij, shranjenih v registru kreditov;
• b. dolžnik ali izdajatelj jamstva je v registru kreditov iz razlogov, relevantnih za namene ocene kreditnega tveganja.

Tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, je bistveno višje kot za primerljive izpostavljenosti

Za namene točke (c) člena 26b(11) Uredbe (EU) 2017/2402 se za izpostavljenosti do dolžnikov ali izdajateljev jamstev s slabo kreditno kakovostjo ne bi smelo šteti, da njihova „bonitetna ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, bistveno višje kot za primerljive izpostavljenosti drugih dolžnikov ali izdajateljev jamstev s poslabšano kreditno kakovostjo v lasti originatorja, ki niso listinjene“, če veljata oba naslednja pogoja:

• a. najbolj relevantni dejavniki, ki določajo pričakovano uspešnost osnovnih in primerljivih izpostavljenosti so podobni;
• b. zaradi podobnosti iz točke (a) bi bilo na podlagi informacij kot na primer o pretekli uspešnosti ali uporabljenih modelih mogoče razumno pričakovati, da v času trajanja posla ali v največ štirih letih, če posel traja več kot štiri leta, uspešnost osnovnih izpostavljenosti ne bo bistveno slabša kot uspešnost primerljivih izpostavljenosti.

Za pogoja iz predhodnega odstavka bi bilo treba šteti, da sta izpolnjena, če velja kar koli od naslednjega:

• a. osnovne izpostavljenosti ne vključujejo izpostavljenosti, ki so razvrščene kot negotove, oslabljene ali nedonosne, ali razvrščene s podobnim učinkom v skladu z zadevnimi računovodskimi načeli;
• b. osnovne izpostavljenosti ne vključujejo izpostavljenosti do dolžnikov ali izdajateljev jamstev, katerih kreditna kakovost, določena na podlagi bonitetnih ocen ali drugih pragov kreditne kakovosti, je bistveno slabša od kreditne kakovosti dolžnikov ali izdajateljev jamstev primerljivih izpostavljenosti, ki jih originator odobri v okviru svojega običajnega kreditnega poslovanja in strategije kreditnega tveganja.

Najmanj eno izvedeno plačilo (člen 26b(12) Uredbe (EU) 2017/2402)

Področje uporabe merila

Za namene člena 26b(12) Uredbe (EU) 2017/2402 se za nadaljnja predplačila in črpanja v zvezi z eno izpostavljenostjo ali restrukturiranje iste izpostavljenosti do določenega kreditojemalca ne bi smelo šteti, da v zvezi s tako izpostavljenostjo sprožijo novo zahtevo za „najmanj eno plačilo“.

Za namene člena 26b(12) Uredbe (EU) 2017/2402 bi morala predvidena izbira druge ločene izpostavljenosti do istega kreditojemalca sprožiti novo zahtevo za „najmanj eno plačilo“ v zvezi s tako izpostavljenostjo.

Najmanj eno plačilo

Za namene člena 26b(12) Uredbe (EU) 2017/2402 bi moralo biti plačilo iz zahteve, v skladu s katero bi moralo biti ob vključitvi osnovnih izpostavljenosti izvedeno „najmanj eno plačilo“, kot plačilo najemnine, glavnice ali obresti ali katera koli druga vrsta običajnega plačila, določena v pogodbenem dogovoru v zvezi z izpostavljenostjo.