8.5. Povzetek ugotovitev, izračuna rezultatov in nadzorniških ukrepov

Pristojni organi bi morali na podlagi zgornje ocene oblikovati mnenje o likvidnostnem tveganju in tveganju financiranja institucije ter o zmožnosti likvidnostnih virov institucije, da ta tveganja pokrijejo/ublažijo. To mnenje bi moralo biti izraženo v povzetku ugotovitev, ki mu je priložen rezultat likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja na podlagi meril iz tabele 17. Rezultat likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja bi moral odražati mnenje pristojnih organov glede tega, ali obstoječi viri likvidnosti zagotavljajo ustrezno kritje likvidnostnih tveganj in tveganj financiranja. Pristojni organi lahko, kadar se jim zdi to primerno, razmislijo o uporabi vmesnih ocen za likvidnostno tveganje in tveganje financiranja.

Pristojni organi bi morali pri določanju ocene likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja, kjer je to ustrezno, upoštevati oceno splošne sposobnosti za sanacijo v zvezi z likvidnostjo pri načrtovanju sanacije (šibka, ustrezna z možnostjo izboljšav, zadovoljiva), kot je določeno v odstavkih 41 do 43 Smernic organa EBA o splošni sposobnosti za sanacijo pri načrtovanju sanacije⁴⁸ . Upoštevanje rezultata splošne sposobnosti za sanacijo v okviru likvidnostne ustreznosti je zlasti pomembno, če je splošna sposobnost za sanacijo v zvezi z likvidnostjo ocenjena kot „šibka“.

Tabela 17. Nadzorniška merila za izračun rezultata likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja

⁴⁸ EBA/GL/2023/06.

Pristojni organi bi morali na podlagi ocene likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja iz oddelka 8.5 določiti tudi, ali je treba določiti posebne likvidnostne zahteve in zahteve za financiranje za kritje tveganj za likvidnost in financiranje, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena institucija.

V naslednji tabeli je naveden neizčrpen seznam kvalitativnih in kvantitativnih nadzorniških ukrepov, ki jih lahko pristojni organi uporabijo v primeru ugotovitve določene pomanjkljivosti. Pristojni organi lahko uporabijo dodatne nadzorniške ukrepe (vključno s kvantitativnimi ukrepi v skladu s členom 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU) ali njihovo kombinacijo, če menijo, da so primernejši za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Kadar pristojni organi določijo, da bodo morda potrebni kvantitativni ukrepi, bi morali upoštevati dodatne smernice v naslednjem oddelku o primerjalni analizi in določanju kvantitativnih ukrepov v zvezi z likvidnostjo in financiranjem.

Opozoriti je treba, da je del ukrepov, navedenih v tabeli 18, kvalitativne narave. Kadar se pojavijo temeljne pomanjkljivosti, zlasti na področju upravljanja likvidnosti in financiranja, bi bilo treba, kadar je to mogoče, dati prednost kvalitativnim ukrepom.

Tabela 18. Možni in neizčrpni nadzorniški ukrepi za likvidnostno tveganje in tveganje financiranja

Možni nadzorniški ukrepi pristojnih organov v skladu s členom 102, členom 104(1), točke (b), (e), (f), (j), (k), (i) in (n), ter členom 105 Direktive 2013/36/EU, členom 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 in členom 428b(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 – Pristojni organi lahko: A. od institucij zahtevajo, da imajo količnik likvidnostnega kritja, ki je višji od regulativnega minimuma in je tako visok, da so ugotovljene pomanjkljivosti dovolj zmanjšane; B. od institucij zahtevajo, da uporabijo minimalno obdobje preživetja, ki je tako dolgo, da so ugotovljene pomanjkljivosti dovolj zmanjšane; C. od institucij zahtevajo, da imajo minimalni skupni znesek likvidnih sredstev ali zmožnost nadomestitve, ki sta tako velika, da so ugotovljene pomanjkljivosti dovolj zmanjšane; D. od institucij zahtevajo, da imajo količnik neto stabilnih virov financiranja, ki je višji od regulativnega minimuma in je tako visok, da so ugotovljene pomanjkljivosti dovolj zmanjšane; E. od institucij zahtevajo, da imajo minimalni skupni znesek razpoložljivega stabilnega financiranja, ki je tako visok, da so ugotovljene pomanjkljivosti dovolj zmanjšane; F. določijo posebne likvidnostne zahteve, vključno z omejitvami neusklajenosti zapadlosti med sredstvi in obveznostmi; G. naložijo upravne kazni ali druge upravne ukrepe, vključno z dodatnimi bonitetnimi ukrepi; H. določijo zahteve glede koncentracije likvidnih sredstev, ki jih ima institucija, vključno z:

• - zahtevami za sestavo profila likvidnih sredstev institucije v zvezi z nasprotnimi strankami, valuto itd. in/ali
• - zgornjimi mejami, limiti ali omejitvami koncentracij financiranja. I. določijo omejitve kratkoročne pogodbene ali vedenjske neusklajenosti zapadlosti med sredstvi in obveznostmi, vključno z:
• - omejitvami neusklajenosti zapadlosti (v določenih časovnih intervalih) med sredstvi in obveznostmi;
• - omejitvami minimalnih obdobij preživetja in/ali
• - omejitvami odvisnosti od nekaterih kratkoročnih virov financiranja, kot je financiranje na denarnem trgu;

H. določijo zahteve za dodatno ali pogostejše poročanje o likvidnostnih pozicijah, vključno s:

• - pogostostjo regulativnega poročanja o količniku likvidnostnega kritja in/ali
• - pogostostjo in razčlenjenostjo drugih poročil o likvidnosti, kot so „dodatne metrike za spremljanje“; K. zahtevajo sprejetje ukrepov za obravnavo pomanjkljivosti, ugotovljenih v zvezi z zmožnostjo institucije, da opredeli, izmeri, spremlja in nadzira likvidnostno tveganje, in sicer na načine, ki vključujejo:
• - izboljšanje zmožnosti stresnih testov za izboljšanje njene zmožnosti določitve in količinske opredelitve pomembnih virov likvidnostnega tveganja za institucijo;
• - izboljšanje njene zmožnosti unovčenja likvidnih sredstev;
• - izboljšanje njenega kriznega načrta za likvidnost in okvira kazalnikov za zgodnje opozarjanje glede likvidnosti in/ali
• - izboljšanje poročanja o informacijah v zvezi z upravljanjem likvidnosti upravljalnemu organu in višjemu vodstvu institucije; Možni nadzorniški ukrepi pristojnih organov v skladu s členom 102, členom 104(1), točke (b), (e), (f), (j), (k), (i) in (n), ter členom 105 Direktive 2013/36/EU, členom 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 in členom 428b(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 – Pristojni organi lahko: L. zahtevajo sprejetje ukrepov za spremembo profila financiranja institucije, vključno z:
• - zmanjšanjem njene odvisnosti od nekaterih (potencialno nestanovitnih) trgov financiranja, kot je grosistično financiranje;
• - zmanjšanjem koncentracije njenega profila financiranja v zvezi z nasprotnimi strankami, najvišjimi vrednostmi v profilu dolgoročne zapadlosti, valutami (neusklajenosti pri valutah) itd. in/ali
• - zmanjšanjem količine obremenjenih sredstev, pri čemer se lahko razlikuje med skupno obremenitvijo in presežnim zavarovanjem (npr. za krite obveznice, pozive k doplačilu kritja); M. zahtevajo dodatno ali pogostejše poročanje o pozicijah sredstev institucije, vključno s:
• - pogostejšim regulativnim poročanjem v zvezi s spremljanjem profila financiranja (kot so poročilo o količniku neto stabilnih virov financiranja in „dodatne metrike za spremljanje“) in/ali
• - pogostejšim poročanjem o načrtu institucije za financiranje, ki se predloži nadzornikom; N. zahtevajo sprejetje ukrepov za obravnavo pomanjkljivosti, ugotovljenih v zvezi s kontrolo tveganja financiranja institucije, vključno z:
• - izboljšanjem poročanja o tveganju financiranja upravljalnemu organu in višjemu vodstvu institucije;
• - preoblikovanjem ali izboljšanjem načrta financiranja in/ali
• - uvedbo omejitev nagnjenosti institucije k prevzemanju tveganja;
• - izboljšanjem zmožnosti za stresne teste institucije s sredstvi, ki vključujejo zahtevo, da institucija pokrije daljše stresno obdobje.

Pristojni organi bi morali pri določanju strukturnih in dolgoročnih nadzorniških zahtev upoštevati potrebo po dodatnih kratko-/srednjeročnih likvidnostnih zahtevah in/ali kapitalskih zahtevah kot začasno rešitev za zmanjšanje tveganj, ki niso odpravljena, medtem ko strukturne zahteve zagotavljajo želene učinke.

Če pristojni organi ugotovijo, da obstaja veliko tveganje, da se bodo stroški financiranja institucije znatno povečali, bi morali razmisliti o zahtevi po spremembah strukture financiranja, da se zmanjša tveganje v zvezi s stroški financiranja, ali celo o ukrepih v zvezi s kapitalom (kot je navedeno v naslovu 7), da se izravna vpliv na izkaz poslovnega izida, če institucija povečanih stroškov financiranja ne more prenesti na svoje stranke.