11.1. Uporaba nadzorniškega stresnega testiranja s strani pristojnih organov

Pristojni organi bi morali, tudi na podlagi člena 100 Direktive 2013/36/EU, uporabiti nadzorniško stresno testiranje za olajšanje SREP in zlasti nadzorniške ocene ključnih elementov SREP, kot so opisani v naslovih 4 do 8. Vključevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v nadzorniško stresno testiranje bi moralo potekati v skladu s Skupnimi smernicami

• o vključevanju tveganj okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v nadzorniške stresne teste, pri čemer bi bilo treba prednost dati okoljskim tveganjem. Nadzorniško stresno testiranje bi moralo pristojnim organom, kadar je to ustrezno, pomagati zlasti pri naslednjem:
• a. oceni posameznih tveganj institucij za kapital iz naslova 6 ali tveganj za likvidnost in financiranje iz naslova 8;
• b. oceni zanesljivosti programov stresnega testiranja institucij ter ustreznosti, resnosti in verjetnosti scenarijev za lastne stresne teste institucij, uporabljene za namene ICAAP in ILAAP. To lahko vključuje preskušanje glavnih predpostavk institucij in dejavnikov tveganja;
• c. oceni zmožnosti institucij, da izpolnijo skupno kapitalsko zahtevo SREP in celotno kapitalsko zahtevo v okviru ocene kapitalske ustreznosti iz oddelka 7.7. Odvisno od kritja in vrste nadzorniškega stresnega testa je lahko ta ocena omejena samo na nekatere elemente skupne kapitalske zahteve SREP, zajete z značilnostmi zasnove nadzorniškega stresnega testiranja (npr. P2R za kategorije posameznih tveganj, če stresni test zajema samo te kategorije tveganj);
• d. določitvi P2G za institucije;
• e. opredelitvi možnih ranljivosti ali pomanjkljivosti pri upravljanju in kontroli tveganj institucij na posameznih področjih tveganja;
• f. opredelitvi morebitnih pomanjkljivosti v splošnih ureditvah upravljanja ali kontrolah na ravni celotne institucije iz naslova 5. Zlasti če pristojni organ z nadzorniškim stresnim testiranjem ugotovi pomanjkljivosti v lastnih programih stresnega testiranja institucije ali podporni infrastrukturi podatkov o tveganjih, bi se morale te upoštevati v oceni splošnega okvira upravljanja in obvladovanja tveganj zadevne institucije;
• g. določitvi posebnih kvantitativnih likvidnostih zahtev v okviru ocene likvidnostne ustreznosti, zlasti kadar pristojni organ ni razvil posebnih nadzorniških primerjalnih vrednosti za likvidnostne zahteve. Določeni elementi likvidnostnega nadzorniškega stresnega testiranja bi se morali, če je to primerno, uporabiti kot vhodni podatki pri določitvi posebnih likvidnostnih zahtev za institucije, kot je določeno v oddelku 8.6.

Poleg tega bi moralo nadzorniško stresno testiranje pomagati pristojnim organom pri oceni nadzorniških organizacijskih postopkov in pri načrtovanju nadzorniških virov, ob hkratnem upoštevanju drugih ustreznih informacij, zlasti za pogostejšo in poglobljeno oceno določenih elementov SREP v primeru institucij, ki ne spadajo v kategorijo 1, in za namene določanja obsega načrta nadzorniških pregledov, ki se zahteva s členom 99 Direktive 2013/36/EU.

Pristojni organi bi morali, kjer je to ustrezno, rezultate nadzorniškega stresnega testiranja uporabiti tudi za:

• a. podporo analizi, potrebni za namene izdajanja različnih dovoljenj in odobritev, ki se zahtevajo z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali Direktivo 2013/36/EU, na primer v zvezi s kvalificiranimi deleži, združitvami in prevzemi ter odkupi delnic;
• b. podporo tematski analizi morebitnih ranljivosti skupine institucij s podobnimi profili tveganja;
• c. podporo analizi morebitnih učinkov okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov na poslovni model institucije na podlagi analize srednje- do dolgoročnih scenarijev, izvedene v skladu s Skupnimi smernicami o vključevanju tveganj okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v nadzorniške stresne teste;
• d. spodbuditev institucij, da okrepijo notranje zmogljivosti stresnega testiranja in upravljanja tveganj: zlasti nadzorniški stresni test s sestavino „od spodaj navzgor“ bi lahko spodbudil institucije k nadaljnjemu razvoju in izboljšanju orodij za združevanje podatkov in modeliranje tveganj ter informacijskih orodij za stresno testiranje in upravljanje tveganj.