6.3.2.3 Treatment of incomplete recovery processes

Za namen točke (a) člena 181(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi morale institucije v zvezi z uporabo vseh ugotovljenih neplačil v preteklem obdobju opazovanja v okviru podatkovnih virov za ocenjevanje LGD zagotoviti, da konservativno upoštevajo ustrezne informacije, ki izhajajo iz nedokončanih procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti. Ocenjevanje LGD bi moralo temeljiti na dolgoročnem povprečnem LGD.

Institucije bi morale izračunati ugotovljeni povprečni LGD za vsak bonitetni razred ali skupino izpostavljenosti ter na ravni portfelja, zajetega v modelu LGD, pri čemer upoštevajo dejanske LGD pri vseh ugotovljenih neplačilih v preteklem obdobju opazovanja, povezanih z zaključenimi procesi upravljanja neplačanih izpostavljenosti v skladu z odstavki 155 – 157, ne vključijo pa pričakovanih prihodnjih poplačil. Ugotovljeni povprečni LGD bi moral biti tehtan s številom neplačil, vključenih v izračun.

Institucije bi morale v svoji notranji politiki jasno določiti, v katerem trenutku se proces upravljanja neplačanih izpostavljenosti zaključi. Vsi procesi upravljanja neplačanih izpostavljenosti, ki so zaključeni, bi morali biti tako tudi obravnavani za namen izračuna ugotovljenega povprečnega LGD.

Institucije bi morale opredeliti najdaljše obdobje procesa upravljanja neplačanih izpostavljenosti za določeno vrsto izpostavljenosti od trenutka nastopa neplačila, ki na podlagi opaženih zaključenih procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti predstavlja pričakovano časovno obdobje, v katerem institucija realizira veliko večino poplačil brez upoštevanja opaženih osamelcev, pri katerih so bili procesi upravljanja neplačanih izpostavljenosti znatno daljši. Najdaljše obdobje procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti bi moralo biti določeno tako, da se zagotovi dovolj podatkov za ocenjevanje poplačil v tem obdobju pri nedokončanih procesih upravljanja neplačanih izpostavljenosti. Dolžina najdaljšega obdobja procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti se lahko med različnimi vrstami izpostavljenosti razlikuje. Določitev najdaljšega obdobja procesa upravljanja neplačanih izpostavljenosti bi morala biti jasno dokumentirana, podprta z dokazi v obliki ugotovljenih vzorcev poplačil ter skladna z naravo poslov in vrsto izpostavljenosti. Določitev najdaljšega obdobja procesa upravljanja neplačanih izpostavljenosti za namen dolgoročnega povprečnega LGD ne bi smela preprečiti, da bi institucija izvajala potrebne ukrepe upravljanja neplačanih izpostavljenosti, niti v zvezi z izpostavljenostmi, ki so neplačane dlje, kot znaša najdaljše obdobje procesa upravljanja neplačanih izpostavljenosti, določeno za to vrsto izpostavljenosti.

Za namen izračuna ugotovljenega povprečnega LGD bi morale institucije kot zaključene procese upravljanja neplačanih izpostavljenosti čim prej prepoznati vse neplačan e izpostavljenosti, ki spadajo v najmanj eno od naslednjih kategorij:

• (a) izpostavljenosti, pri katerih institucija ne namerava izvajati nobenih prihodnjih ukrepov upravljanja neplačanih izpostavljenosti;
• (b) izpostavljenosti, ki so v statusu neplačanosti dlje, kot znaša najdaljše obdobje procesa upravljanja neplačanih izpostavljenosti, določeno za to vrsto izpostavljenosti;
• (c) izpostavljenosti, ki so v celoti odplačane ali odpisane;
• (d) izpostavljenosti, ki so se vrnile v status, ko niso neplačane.

V zvezi z neplačanimi izpostavljenostmi, ki spadajo v kategorijo (a) ali (b), bi morale institucije za namen izračuna ugotovljenega povprečnega LGD upoštevati vsa poplačila in stroške, realizirane pred trenutkom ocenjevanja ali v trenutku ocenjevanja, vključno z morebitnimi pop lačili, realiziranimi po preteku najdaljšega obdobja procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti.

Institucije bi morale dolgoročni povprečni LGD dobiti tako, da prilagodijo ugotovljeni povprečni LGD z upoštevanjem informacij v zvezi s procesi, ki niso bili zaključeni („nedokončani procesi upravljanja neplačanih izpostavljenosti “) ter pri katerih je čas med trenutkom nastopa neplačila in trenutkom ocenjevanja krajši kot najdaljše obdobje procesa upravljanja neplačanih izpostavljenosti, določeno za to vrsto izpostavljenosti. Za te procese bi morale institucije ravnati v skladu z obojim naslednjim:

• (a) upoštevati bi morale vse ugotovljene stroške in poplačila;
• (b) ocenijo lahko prihodnje stroške in poplačila, tako tiste, ki izhajajo iz unovčenja obstoječih zavarovanj s premoženjem, kot tiste, ki bodo realizirani brez uporabe zavarovanja s premoženjem v okviru najdaljšega obdobja procesov upravljanja neplačanih izpostavljenosti.

Pri ocenjevanju iz odstavka 158(b) bi morale institucije ravnati v skladu z naslednjimi načeli:

• (a) za namen ocenjevanja prihodnjih stroškov in poplačil bi morale institucije analizirati stroške in poplačil, realizirane pri teh izpostavljenostih do trenutka ocenjevanja, v primerjavi s povprečnimi stroški in poplačili, realiziranimi v podobnem času pri podobnih izpostavljenostih; za ta namen bi morale institucije analizirati vzorce poplačil, opažene tako pri zaključenih kot pri nedokončanih procesih upravljanja neplačanih izpostavljenosti, pri čemer upoštevajo samo stroške in poplačila, realizirani do trenutka ocenjevanja;
• (b) predpostavke, na katerih temeljijo pričakovani prihodnji stroški in poplačila ter prilagoditev ugotovljenemu povprečnemu LGD, bi morale:
• i. biti dokazane s testiranjem za nazaj;
• ii. imeti razumno gospodarsko utemeljitev;
• iii. biti sorazmerne, ob upoštevanju, da bi morale ocene LGD temeljiti na dolgoročnem povprečnem LGD, ki odraža povprečne LGD, tehtan s številom vseh ugotovljenih neplačil v preteklem obdobju opazovanja;
• (c) pri ocenjev anju prihodnjih poplačil bi morale institucije upoštevati možno pristranskost, ki izhaja iz dejstva, da so nedokončani procesi upravljanja neplačanih izpostavljenosti v povprečju daljši kot zaključeni procesi upravljanja neplačanih izpostavljenosti ter da so poplačila v povprečju nižja;
• (d) pri ocenjevanju prihodnjih poplačil, ki izhajajo iz unovčenja obstoječih zavarovanj s premoženjem, bi morale institucije upoštevati pravno gotovost terjatev iz naslova zavarovanja s premoženjem in realistične predpostavke glede verjetnosti unovčenja;
• (e) prilagoditev ugotovljenega povprečnega LGD se lahko oceni na ravni posameznih izpostavljenosti, na ravni bonitetnega razreda ali skupine ali na ravni portfelja, zajetega v modelu LGD;
• (f) morebitna negotovost v zvezi z ocenjevanjem prihodnjih poplačil pri nedokončanih procesih upravljanja neplačanih izpostavljenosti bi se morala odražati v ustrezni MoC, uporabljeni v skladu z oddelkom 4.4 .