9.3.2 Pričakovani prihodnji denarni tok

Kreditne institucije bi morale diskontirani denarni tok oceniti preudarno in v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.

Pri njegovem izračunu bi bilo treba upoštevati primere:

• a) ko se denarni tok iz poslovanja kreditojemalca nadaljuje in se lahko uporabi za poplačilo finančnega dolga, zavarovanje s premoženjem pa se lahko uveljavlja v obsegu, ki ne vpliva na denarni tok iz poslovanja; ter
• b) ko denarni tok iz poslovanja kreditojemalca preneha in se uveljavlja zavarovanje s premoženjem.

Za oceno, ki temelji na predpostavki, da se bo denarni tok iz poslovanja kreditojemalca nadaljeval, vključno z denarnim tokom iz zavarovanja s premoženjem, so potrebne posodobljene in zanesljive informacije o denarnem toku.

Pri oceni, ki temelji na predpostavki, da bo denarni tok iz poslovanja kreditojemalca prenehal, bi bilo treba prihodnje prihodke od prodaje iz unovčenja zavarovanja s premoženjem prilagoditi ob upoštevanju ustreznih stroškov unovčenja in znižanja tržne cene.

Pri posodobitvi vrednotenja bi bilo treba poleg zgoraj navedenih stroškov unovčenja uporabiti znižano tržno ceno, kot je opisano spodaj.

Pri ceni premoženja ob unovčenju bi bilo treba upoštevati trenutne in pričakovane tržne pogoje.

Pri prodaji premoženja pod hipoteko bi bilo treba upoštevati tudi čas do prodaje v skladu s praksami za izterjavo dolga in izkušnjami iz sodnih postopkov na nacionalni ravni ter na podlagi empiričnih dokazov, ustrezno testiranimi za nazaj. V to bi bilo treba vključiti operativne stroške ali naložbe v osnovna sredstva, ki bodo nastali pred prodajo.

Unovčenje zavarovanja s premoženjem lahko vključuje sporazumne in nesporazumne (prisilne) strategije unovčevanja.

Pri znižanju stroškov unovčenja bi bilo treba upoštevati način uveljavljanja zavarovanja s premoženjem, in sicer ali je sporazumno ali nesporazumno.

Pri znižanju tržne cene bi bilo treba upoštevati unovčljivost na trgu in strategijo unovčenja. Upoštevati se ne bi smeli pogoji prisilne prodaje, razen če predvidena strategija unovčenja dejansko vključuje prisilno prodajo.

Kreditne institucije bi morale uporabiti ustrezna znižanja tržne cene za namene MSRP 9 za izračun regulativnega kapitala in namene obvladovanja tveganja. Znižanje tržne cene je lahko skoraj nič samo za visoko likvidne in neproblematične vrste zavarovanj s premoženjem, na katere ne vplivajo pomembna korelacijska tveganja.

Vse kreditne institucije bi morale oblikovati svoje predpostavke glede stroškov unovčenja in znižanja tržne cene na podlagi ugotovljenih empiričnih dokazov. Če ni na voljo dovolj empiričnih podatkov, bi morale predpostavke glede znižanja temeljiti vsaj na unovčljivosti, časovnem obdobju in kakovosti/starosti cenitve. Če se kreditna institucija spopada z nelikvidnim nepremičninskim trgom in je bilo prodano le malo premoženja ali če je treba preteklo prodajo šteti za nezadostno, bi morala uporabiti konservativnejše znižanje tržne cene.