5. Merila glede standardiziranosti

Za namene člena 21(2) Uredbe (EU) 2017/2402 bi moralo za „ustrezno zmanjšanje“ obrestnega in valutnega tveganja iz listinjenja zadostovati, da je vzpostavljeno varovanje pred tveganjem ali zmanjševanje, če ni neobičajno omejeno, tako da je z gospodarskega vidika pokrit večji del zadevnega obrestnega ali valutnega tveganja, opredeljenega na podlagi ustreznih scenarijev. Tako zmanjšanje je lahko tudi v obliki izvedenih finančnih instrumentov ali drugih ukrepov za zmanjšanje, vključno z rezervnimi skladi, presežnim zavarovanjem s premoženjem, presežnim razmikom ali drugimi ukrepi.

Če se ustrezno zmanjšanje obrestnega in valutnega tveganja izvede z izvedenimi finančnimi instrumenti, bi se morale uporabljati vse naslednje zahteve:

• (a) izvedeni finančni instrumenti bi se morali uporabiti samo za resnično varovanje pred tveganjem neujemanj med sredstvi in obveznostmi obrestnih mer in valut ter se ne bi smeli uporabljati v špekulativne namene;
• (b) izvedeni finančni instrumenti bi morali temeljiti na splošno sprejeti dokumentaciji, vključno z dokumentacijskimi standardi Mednarodnega združenja za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente (ISDA) ali podobnimi vzpostavljenimi nacionalnimi dokumentacijskimi standardi;
• (c) v dokumentaciji o izvedenih finančnih instrumentih bi bilo treba ob zmanjšanju zadostne kreditne sposobnosti nasp rotne stranke pod določeno raven, izmerjene na podlagi bonitetne ocene ali drugače, zagotoviti, da se za nasprotno stranko uporablja zahteva za zavarovanje s premoženjem ali da si razumno prizadeva za svojo zamenjavo ali jamstvo druge nasprotne stranke.

Če se zmanjšanje obrestnega in valutnega tveganja iz člena 21(2) Uredbe (EU) 2017/2402 ne izvede z izvedenimi finančnimi instrumenti, temveč z drugimi ukrepi za zmanjšanje tveganja, bi bilo treba navedene ukrepe zasnovati tako, da bi bili dovolj zanesljivi. Če se taki ukrepi za zmanjšanje tveganja uporabijo za hkratno zmanjšanje več tveganj, bi bilo treba v razkritje, ki se zahteva v členu 21(2) Uredbe (EU) 2017/2402, vključiti pojasnilo, kako ukrepi varujejo pred obrestnim in valutnim tveganjem na eni strani ter drugimi tveganji na drugi.

Razkriti bi bilo treba ukrepe iz odstavkov 52 in 53 ter obrazložitev v podporo ustreznosti zmanjšanja obrestnega in valutnega tveganja med trajanjem posla. Izvedeni finančni instrumenti

Za namen člena 21(2) Uredbe (EU) 2017/2402 se ne bi smelo razumeti, da so izpostavljenosti v skupini osnovn ih izpostavljenosti, ki vsebujejo sestavino izvedenega finančnega instrumenta izključno zaradi neposrednega varovanja pred obrestnim ali valutnim tveganjem zadevne osnovne izpostavljenosti, same pa niso izvedeni finančni instrumenti, prepovedane.

Splošno sprejeti standardi v mednarodnih financah

Za namene člena 21(2) Uredbe (EU)) 2017/2402 bi morali splošno sprejeti standardi v mednarodnih financah vključevati dokumentacijske standarde združenja ISDA ali podobne vzpostavljene nacionalne dokumentacijske standarde.

5.2 Plačila obresti z referenčno obrestno mero (člen 21(3))

Referenčne obrestne mere

Za namene člena 21(3) Uredbe (EU) 2017/2402 bi morale obrestne mere, za katere bi se moralo šteti, da so ustrezna referenčna podlaga za plačila obresti z referenčno obrestno mero, vključevati vse spodaj našteto:

• (a) medbančne obrestne mere, vključno z LIBOR -jem, EURIBOR-jem in drugimi priznanimi primerjalnimi vrednostmi;
• (b) obrestne mere, ki jih določijo organi, pristojni za monetarno politiko, vključno s ključnimi obre stnimi merami Ameriške centralne banke in diskontnimi stopnjami centralnih bank;
• (c) sektorske obrestne mere, ki upoštevajo kreditodajalčeve stroške financiranja, vključno s standardnimi spremenljivimi obrestnimi merami in notranjimi obrestnimi merami, ki nepo sredno upoštevajo tržne stroške financiranja, ki jih ima banka ali podskupina institucij, če se investitorjem zagotovi dovolj podatkov, da lahko ocenijo povezavo med sektorskimi obrestnimi merami in drugimi tržnimi obrestnimi merami.

Kompleksne formule ali izvedeni finančni instrumenti

Za namene člena 21(3) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo za formulo šteti, da je kompleksna, če ustreza opredelitvi eksotičnega instrumenta, ki jo je sprejelo svetovno združenje strokovnjakov za obvladovanje tveganj (Global Association of Risk Professionals – GARP): finančno sredstvo ali instrument, za katerega je značilno, da je bolj zapleten kot enostavnejši klasični produkti. Obstoj kompleksne formule ali izvedenih finančnih instrumentov se ne bi smel določiti samo zaradi u porabe obrestne kapice ali obrestnega dna. 5.3 Zahteve ob izvršbi ali izdaji zahtevka za takojšnje plačilo (člen 21(4))

Posebne okoliščine

Za namene člena 21(4)(a) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba, kolikor je to mogoče, v dokumentacijo o poslu vključiti seznam „posebnih okoliščin“.

Glede na naravo „posebnih okoliščin“ in da se omogoči določena prožnost glede morebitnih neobičajnih okoliščin, zaradi katerih je treba v najboljšem interesu investitorjev denarna sredstva zadržati v SSPE, bi moral biti seznam „posebnih okoliščin“, če je vključen v dokumentacijo o poslu v skladu z odstavkom 59 , neizčrpen.

Znesek, zadržan v SSPE v najboljšem interesu investitorjev

Za n amene člena 21(4)(a) Uredbe (EU) 2017/2402 bi moral biti znesek denarnih sredstev, za katerega se šteje, da je zadržan v SSPE, znesek, ki ga določi skrbnik ali drug zastopnik investitorjev, ki mora v skladu z zakonom delovati v najboljšem interesu investitorjev, ali investitorji v skladu z glasovalnimi pravicami iz dokumentacije o poslu.

Za namene člena 21(4)(a) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo dovoliti zadržanje denarnih sredstev v SSPE v obliki rezervnega sklada za prihodnjo uporabo, če je uporaba rezer vnega sklada omejena izključno na namene iz člena 21(4)(a) Uredbe (EU) 2017/2402 ali za redna odplačila investitorjev.

Odplačilo

Za zahteve iz člena 21(4)(b) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba razumeti, da vključujejo samo odplačilo glavnice in ne vključujejo odplačila obresti.

Za namene člena 21(4)(b) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba nezaporedno odplačevanje glavnice prepovedati, če je bilo izdano obvestilo o izvršbi ali zahtevek za takojšnje plačilo. Če ni izvršbe ali zahtevka za takojšnje plačilo, bi bilo treba dovoliti prejeme glavnice za namene obnavljanja v skladu s členom 20(12) navedene uredbe.

Likvidacija osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni

Za namene člena 21(4)(d) Uredbe (EU) 2017/2402 se odločitev investitorjev za likvidacijo osnovnih izpo stavljenosti po tržni ceni ne bi smela šteti za samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni.

5.4 Nezaporedni vrstni red plačil (člen 21(5))

Sprožilci, povezani z uspešnostjo

Za namene člena 21(5) Uredbe (EU) 2017/2402 lahko sprožilci, povezani s poslabšanjem kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti, vključujejo:

• (a) za osnovne izpostavljenosti, za katere je mogoče določiti regulativno pričakovano izgubo (EL) v skladu z Uredbo (EU) 575/2013 ali drugo zadevno uredbo (EU), skupno izgubo, k i presega določen odstotek regulativne enoletne pričakovane izgube iz osnovnih izpostavljenosti, in tehtani povprečni čas trajanja posla;
• (b) skupni znesek nezapadlih neplačil, ki presega določen odstotek vsote neporavnanega nominalnega zneska tranše investitorjev in tranš, ki so jim podrejene;
• (c) tehtano povprečje kreditne kakovosti v portfelju, ki se zmanjša pod določeno vnaprej opredeljeno raven, ali koncentracijo izpostavljenosti v skupinah z visokim kreditnim tveganjem (verjetnost neplačila), ki se poveča nad vnaprej opredeljeno raven.

5.5 Določbe predčasnega odplačila/sprožilci prekinitve obdobja obnovitve (člen 21(6))

Dogodek, povezan z insolventnostjo serviserja

Za namene člena 21(6)(b) Uredbe (EU) 2017/2402 bi moral dogodek, povezan z insolventnostjo serviserja, voditi do obeh spodaj navedenih posledic:

• (a) moral bi omogočiti nadomestitev serviserja za zagotovitev nadaljnjega servisiranja;
• (b) moral bi sprožiti prekinitev obdobja obnovitve.

5.6 Serviserjeva strokovnost (člen 21(8))

Merila za določitev s erviserjeve strokovnosti

Za namene določitve, ali je serviserjeva strokovnost o servisiranju izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, v skladu s členom 21(8) Uredbe (EU) 2017/2402, bi bilo treba uporabiti obe naslednji merili:

• (a) člani upravljaln ega organa serviserja in člani vodstvenega osebja, ki niso člani upravljalnega organa, odgovorni za servisiranje izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, bi morali imeti ustrezno znanje in spretnosti s področja servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim;
• (b) pri določitvi strokovn osti bi bilo treba upoštevati katero koli od naslednjih načel o kakovosti strokovnega znanja:
• (i) zahtevane sposobnosti članov upravlja lnega organa in vodstvenega osebja bi morale ustrezati njihovi vlogi in nalogam;
• (ii) člani upravlja lnega organa in vodstvenega osebja bi morali imeti zadostne izkušnje, pridobljene na predhodnih delovnih mestih ter v predhodnem izobraževanju in usposabljanju;
• (iii) člani upravlja lnega organa in vodstvenega osebja bi morali biti ustrezno vključeni v strukturo upravljanja funkcije za servisiranje izpostavljenosti;
• (iv) pri subjektu, za katerega se uporabljajo bonitetni predpisi, bi se morale regulativne odobritve ali dovoljenja, ki jih ima subjekt, šteti za relevantna za servisiranje izpostavljenosti, podobnim listinjenim.

Za serviserja bi bilo treba šteti, da ima zahtevano strokovnost , če se uporablja katera koli od naslednjih zahtev:

• (a) poslovanje subjekta ali konsolidirane skupine, ki ji pripada subjekt za računovodske ali bonitetne namene, je vsaj pet let vključevalo servisiranje izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim;
• (b) če zahteva iz točke (a) ni izpolnjena, bi bilo treba za serviserja šteti, da ima zahtevano strokovnost , če izpolnjuje oba naslednja pogoja:
• (i) najmanj dva člana upravljalnega organa imata na osebni ravni vsaj petletne ustrezne delovne izkušnje s servisiranjem izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim;
• (ii) člani vodstvenega osebja, razen članov upravljalnega organa, ki so v subjektu odgovorni za upravljanje servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, imajo na osebni ravni vsaj petletne ustrezne delovne izkušnje s servisiranjem izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim;
• (iii) v subjektu funkcijo servisiranja podpira nadomestni serviser v skladu s točko (a).

Za namen dokaza števila let delovnih izkušenj bi bilo treba ustrezno strokovnost dovolj podrobno razkriti in v skladu z veljavnimi zahtevami glede zaupnosti investitorjem dovoliti, da izpolnijo svoje obveznosti v skladu s členom 5(3)(c) Uredbe (EU) 2017/2402.

Izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne

Za namene čl ena 21(8) Uredbe (EU) 2017/2402 bi bilo treba pri razlagi pojma „izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne“, upoštevati razlago iz odstavka 22 zgoraj.

Dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopki in kontrole za upravljanje tveganja

Za namene člena 21(8) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo šteti, da ima serviser v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti vzpostavljene dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

• (a) serviser je subjekt, za katerega se uporabljajo bonitetni in kapitalski predpisi ter nadzor v Uniji, za take regulativne odobritve ali dovoljenja pa se šteje, da so ustrezna za servisiranje;
• (b) serviser je subjekt, za katerega se ne uporabljajo bonitetni in kapitalski predpisi ter nadzor v Uniji, predložen pa je dokaz o obstoju dobro dokumentiranih in ustreznih politik, postopkov in kontrol upravljanja tveganja, k i vključuje tudi dokaz o izvajanju dobrih tržnih praks in zmogljivostih za poročanje. Dokaz bi moral temeljiti na ustreznem pregledu tretje osebe, na primer bonitetne agencije ali zunanjega revizorja.

5.7 Pravna sredstva in ukrepi v zvezi z nerednostjo plačil in neplačili dolžnika (člen 21(9))

Jasno in dosledno navedene opredelitve

Za namene člena 21(9) Uredbe (EU) 2017/2402 bi se moralo za zahtevi „jasno in dosledno navedene opredelitve“ in „jasno določeni“ razumeti, da je treba iste natančno opredeljen e pojme uporabljati v celotni dokumentaciji o poslu, da bi se tako olajšalo delo investitorjem.

5.8 Reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev (člen 21(10))

Jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev

Za namene člena 21(10) Uredbe (EU) 2017/2402 bi morale določbe iz dokumentacije o poslu, „ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev“, vključevati določbe v zvezi z vsem naslednjim :

• (a) postopkom za sklic sestankov ali organiziranje konferenčnih klicev;
• (b) najdaljšim časovnim okvirom za organiziranje sestanka ali konferenčnega klica;
• (c) zahtevano sklepčnostjo;
• (d) minimalnim pragom glasov za potrditev določene odločitve, z jasnim razločevanjem med minimalnimi pragi za vsako vrsto odločitve;
• (e) kjer je primerno, krajem za sestanke, ki bi moral biti v Uniji.

Če v zadevni jurisdikciji obstajajo zakonske določbe o obveznem načinu reševanja sporov med investitorji, se za namene člena 21(10) Uredbe (EU) 2017/2402 dokumentacija o poslu lahko sklicuje na te določbe.