12.1 Politika glede nasprotja interesov v okviru posojil in drugih transakcij s člani upravljalnega organa in njihovimi povezanimi strankami

Upravljalni organ bi moral v okviru svojih politik glede nasprotij interesov pri zaposlenih (oddelek 12) in obvladovanja nasprotij interesov pri član ih upravljalnega organa, kot je opredeljeno v odstavku 117, določiti okvir za ugotavljanje in obvladovanje nasprotij interesov v okviru dodeljevanja posojil in sklepanja drugih transakcij (npr. faktoring, zakup, nepremičninske transakcije itd.) s člani uprav ljalnega organa in njihovimi povezanimi strankami.

Institucije lahko brez poseganja v prenos Direktive 2013/36/EU³² v nacionalno zakonodajo upoštevajo dodatne kategorije povezanih strank, za katere v celoti ali delno uporabljajo okvir nasprotij interesov v zvezi s posojili in drugimi posli.

³² Glej tudi baselsko temeljno načelo 20.

Okvir nasprotij interesov bi moral zagotoviti, da se odločitve v zvezi z odobritvijo posojil in sklepanjem drugih poslov s člani upravljalnega organa in njihovimi povezanimi strankami sprejemajo objektivno, brez neprimernega vpliva nasprotij interesov in da se te odločitve praviloma izvajajo pod običajnimi tržnimi pogoji.

Upravljalni organ bi moral določiti postopke odločanja, ki se uporabljajo za odobritev posojil članom upravljalnega organa in njihovim povezanim stranka m ter sklepanje poslov z njimi. Ta okvir lahko določa razlikovanje med standardnimi poslovnimi transakcijami³³ , sklenjenimi v okviru običajnega poslovanja in pod običajnimi tržnimi pogoji, ter posojili in transakcijami zaposlenih, ki se sklenejo pod pogoji, ki so na voljo vsem zaposlenim. Poleg tega lahko okvir nasprotij interesov in postopek odločanja razlikujeta med pomembnimi in nepomembnimi posojili ter drugimi transakcijami, različnimi vrstami posojil in drugimi transakcijami ter stopnjo dejanskih ali morebitnih nasprotij interesov, ki jih lahko povzročijo.

³³ Poslovne transakcije vključujejo posojila in druge transakcije (npr. zakup, faktoring, storitve v okviru prvih javnih ponudb, združitve in prevzeme, prodajo in nakup nepremičnin).

Upravljalni organ bi moral v zvezi z okvirom nasprotij interesov določiti ustrezne pragove (npr. glede na vrsto produkta ali glede na pogoje), nad katerimi mora posojilo ali drug posel s članom uprav ljalnega organa ali njegovimi povezanimi strankami vedno odobriti upravljalni organ. Odločitve o pomembnih posojilih ali drugih pomembnih transakcijah s člani upravljalnega organa , ki se ne sklepajo pod običajnimi tržnimi pogoji, temveč pod pogoji, ki so na voljo vsem zaposlenim, bi moral vedno sprejemati upravljalni organ.

Član upravljalnega organa, ki je upravičen do takšnega pomembnega posojila ali druge pomembne transakcije, ali član, ki je povezan z nasprotno stranko, ne bi smel biti vključen v odloča nje.

Pri odločanju o posojilu ali drugi transakciji s članom upravljalnega organa ali njegovimi povezanimi strankami bi morale institucije pred sprejetjem odločitve oceniti tveganje, ki bi mu bila lahko izpostavljena institucija zaradi transakcije.

Če so posojila urejena kot kreditna linija (npr. prekoračitve stanj na računih), je treba dokumentirati prvotno odločitev in njene spremembe. Kakršna koli uporaba takih dogovorjenih oblik posojil v dogovorjenih limitih se ne bi smela šteti za novo odločitev o pos ojilu članu upravljalnega organa ali njegovi povezani stranki. Kadar je sprememba kreditne linije bistvena v skladu s politiko institucije, je treba sprejeti novo oceno in odločitev.

Za zagotovitev skladnosti s politikami glede nasprotja interesov bi morale institucije zagotoviti, da se vsi ustrezni postopki notranje kontrole v celoti uporabljajo za posojila in druge transakcije s člani upravljalnega organa ali njihovimi povezanimi strankami ter da je na ravni upravnega organa v njegovi nadzorni funkciji vzpostavljen ustrezen okvir nadzora.