Smernica 2: Metodologija stresnih testov sistemov jamstva za vloge

2.1 Zaradi zagotavljanja celovitega pristopa bi bilo treba stresne teste načrtovati tako, da zajemajo srednjeročn o obdobje. Pri vsakem stresnem testiranju se izvede več ključnih faz, opisanih v smernici 2.

2.2 Zaradi zagotavljanja skladnosti s členom 4(11) Direktive 2014/49/EU bi morali imenovani organi zagotoviti, da sistemi jamstva za vloge podatke, potrebne za opravljanje preverjanj svojih mehanizmov delovanja s stresnimi testi, pridobijo in uporabijo le za izvedbo teh preverjanj ter podatkov ne hranijo dlje, kot je potrebno za ta namen. Imenovani organi bi morali zaradi zagotavljanja skladnosti s členom 4( 9) navedene direktive, in zlasti kadar testiranje vključuje obdelavo podatkov o računih vlagateljev, zagotoviti, da sistemi jamstva za vloge ohranjajo zaupnost, podatke o računih vlagateljev obdelujejo skladno z Direktivo 95/46/ES⁴ in jih celovito varujejo, po potrebi tudi z anonimizacijo.

Načrtovanje stresnih testov

2.3 V obdobju, ki ni daljše od treh let, bi morali sistemi jamstva za vloge oblikovati načrt stresnega testiranja, vključno s testiranjem, ki zajema vse osnovne teste, opredeljene v smernici 3. V vsakem primeru je obdobje stresnega testiranja končano, ko so bili vsi osnovni testi izvedeni najmanj enkrat (od začetka izvajanja smernic ali sprejetja zadnjega obdobja).

2.4 V načrtu bi moral biti določen predvideni časovni okvir načrtovanih testiranj ter op redeljen predvideni obseg posameznega testiranja z vidika oblik in domnev. Načrt lahko vključuje eno ali več obdobij stresnega testiranja.

2.5 Načrt bi bilo treba redno posodabljati ob upoštevanju rezultatov prejšnjih stresnih testov (npr. rezultatov, ki bi iz postavili potrebo po natančnejši presoji), dejanskih posredovanj sistema jamstva za vloge ali regulativnega razvoja (npr. skrajšanje rokov za izplačilo).

2.6 V primeru resničnega posredovanja v obdobju stresnega testiranja, na podlagi katerega je lahko sistem jamstva za vloge ocenil svojo odpornost, povezano z nekaterimi ali vsemi osnovnimi testi in/ali kazalniki v okviru načrta, bi moral sistem jamstva za vloge preučiti možnost spremembe načrta tako, da bo test, izveden v resničnih razmerah, nadomestil prvotno predvideni test. V takem primeru se lahko sistem jamstva za vloge namesto izvajanja vseh ključnih faz, opisanih v nadaljevanju, osredotoči na fazo poročanja in korektivnega ukrepanja.

Ključne faze stresnega testiranja

2.7 Sistemi jamstva za vloge bi morali med stresnim testiranjem izvesti v nadaljevanju opisane faze.

Faza načrtovanja

2.8 Sistemi jamstva za vloge bi morali izmed svojega notranjega osebja imenovati usmerjevalno skupino ali pooblaščeno osebo za usmerjanje (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina), odgovorno za načrtovanje in usklajevanje različnih nalog v okviru stresnega testiranja. Notranje osebje za ta namen pomeni zaposlene ali podizvajalce sistema jamstva za vloge ter osebje drugega javnega organa, ki so mu poverjene funk cije sistema jamstva za vloge, kot so določene v direktivi o sistemih jamstva za vloge in direktivi o sanaciji in reševanju bank. V različne faze stresnih testov so lahko vključeni zunanji udeleženci in opazovalci, ne da bi bili del usmerjevalne ekipe. Viš je vodstvo bi moralo zagotoviti, da ima usmerjevalna skupina na voljo vse potrebne informacije in da ji preostalo osebje sistema jamstva za vloge zagotavlja polno podporo.

2.9 Usmerjevalna skupina bi morala pred vsakim testiranjem opredeliti časovni okvir za i zvedbo testa in določiti notranje in/ali zunanje udeležence in opazovalce.

2.10 Poleg tega bi morala na podlagi načrta stresnega testiranja podrobneje opredeliti ciljno področje testa, oblike, kazalnike, ki se bodo merili, in predpostavke, na katerih temelji te stiranje (npr. znesek za financiranje posredovanja sistema jamstva za vloge, višina izplačil ob likvidaciji ali kreditne institucije, ki bodo zajete v preverjanje kakovosti datotek SCV).

2.11 Sistem jamstva za vloge lahko uporabi predpostavke iz prejšnjih prime rov posredovanja in presodi, kako uspešni so bili takrat mehanizmi delovanja sistemov jamstva za vloge. Poleg tega lahko opravi tudi simulacijo, kako bi se obnašali v trenutnih razmerah v primeru podobne situacije.

2.12 Sistem jamstva za vloge bi moral za test nameniti potrebne vire, in sicer podporno osebje, finančna sredstva in infrastrukturo, katerih ustreznost bi bilo treba med potekom izvajanja testiranja stalno preverjati.

2.13 Sistem jamstva za vloge bi moral z ustreznimi ukrepi zagotoviti objektivnost pri opredelitvi predpostavk za stresni test, njegovem izvajanju in izdelavi nepristranskih sklepnih ugotovitev. Sistemi jamstva za vloge so pozvani, da o takih ukrepih poročajo v predlogi za poročanje. Take ukrepe bi morali dokumentirati in z njimi zagotoviti, da zahteve glede objektivnosti veljajo za vse udeležence in opazovalce testiranja ter v vseh fazah. V okviru teh ukrepov bi morali poskrbeti za jasno ločevanje med usmerjevalno skupino in drugimi udeleženci in opazovalci, ki v okviru posameznega sistema jams tva za vloge prav tako sodelujejo pri testiranju. Poročati bi morali tudi o elementih, ki so jih upoštevali pri sprejemanju teh ukrepov, kot so ureditev/upravljanje posameznega sistema jamstva za vloge, stroški, navzkrižja interesov, dodana vrednost, nacio nalne določbe o poslovni skrivnosti in nadzor sistem ov jamstva za vloge.

2.14 S temi ukrepi se lahko omogoči sodelovanje zunanjih opazovalcev postopka. Opazovalci so lahko imenovani organi, če ti ne upravljajo teh sistemov, drugi javni organi, svetovalna podjetja ali drugi sistemi jamstva za vloge. Opazovalci bi si morali prizadevati za preverjanje, da se postopek vodi objektivno, in ob morebitnem dvomu usmerjevalni skupini izraziti svoje pomisleke. Opazovalci bi morali imeti dostop do ustreznih informacij v zvezi z vsemi fazami postopka. Za vse informacije, ki se izmenjajo v zvezi s tem, bi morale veljati stroge zahteve glede poslovne skrivnosti. Zahteva po vzpostavitvi ločevanja oziroma po sodelovanju opazovalcev bi morala glede testov datotek SCV veljati za izpolnjeno.

2.15 Usmerjevalna skupina bi morala vzpostaviti stik z notranjimi in zunanjimi udeleženci in opazovalci, ki bodo sodelovali v različnih fazah stresnega testiranja, ter zagotoviti vzajemno razumevanje vloge, ki jo pričakujejo vsi, ki so vključeni v testiranje.

Faza izvajanja

2.16 Pri izvajanju testiranja bi morala usmerjevalna skupina od udeležencev in opazovalcev testiranja zahtevati in pridobiti informacije, potrebne za presojo učinkovitosti mehanizmov delovanja sistema jamstva za vloge gl ede na področja testiranja in kazalnike, opisane v smernicah 3 in 4.

2.17 Testiranje se lahko izvaja v različnih oblikah, vključno z igranjem vlog v živo, pri čemer notranji in zunanji udeleženci simulirajo ukrepe in odločitve, ki bi jih sprejeli pri posameznem osnovnem testu, kot je opredeljen v smernici 3, ali z izmenjavo informacij med zalednimi službami (npr. kadar usmerjevalna skupina od institucije zahteva datoteke SCV in preuči natančnost zadevnih informacij). Sistemi jamstva za vloge bi morali v predlogi za poročanje poročati o vrsti oblike, izbrane za posamezno testiranje, z naslednjimi kategorijami:

• • dokumentacijski pregled, ki vključuje preglede (kakovosti) obstoječih postopkov in sprejetih ukrepov, na primer za oris in preučitev procesov (fiktivnega) izplačila od začetka do konca, da se oceni več področij,
• • inšpekcijski pregledi na kraju samem, na primer obiski sistemov jamstva za vloge ali njihovih ponudnikov storitev v kreditnih institucijah, da se oceni kakovost njihovih datotek SCV. Ti obiski so lahk o določeni in opredeljeni v veljavnem nacionalnem okviru,
• • simulacije, na primer simulacija posameznega osnovnega testa od začetka do konca ali simulacije delov procesa, kot je posredovanje datotek s plačilnimi navodili iz sistema jamstva za vloge matične države članice v sistem jamstva za vloge države članice gostiteljice ali prenos zneska predhodnega financiranja, in črpanja kreditne linije,
• • resnični primeri, ki so se zgodili v obdobju stresnega testiranja in ki so omogočili oceno zmogljivosti sistemov jamstva za vloge iz teh smernic, in
• • druge vrste testiranja, ki se uporabijo samo, če testiranje ne spada v nobeno od zgornjih kategorij, in bi jih moral sistem jamstva za vloge pojasniti v okviru poročanja.

2.18 Ločeno od usmerjevalne skupine bi morali biti udelež enci v fazi izvajanja tisti organi, subjekti ali celo notranji oddelki, tudi v okviru sistema jamstva za vloge, ki bi morali potrebne ukrepe ali odločitve sprejeti ali potrebne informacije zagotoviti v resničnih razmerah. To so lahko notranji udeleženci (n pr. notranji oddelek v sistemu jamstva za vloge, odgovoren za zadeve v zvezi s financiranjem) ali zunanji udeleženci (npr. organi za reševanje, ki bi po posvetovanju s sistemom jamstva za vloge določili prispevek k reševanju).

Faza poročanja in korektivneg a ukrepanja

2.19 Usmerjevalna skupina bi morala z obdelavo in interpretacijo rezultatov testa objektivno presojati odpornost sistema jamstva za vloge pri doseganju njegovih pravnih funkcij.

2.20 Rezultate bi morala dlje časa dosledno evidentirati, za kar naj uporabi standardno predlogo, kot je predloga Evropskega foruma zavarovateljev vlog. Sistemi jamstva za vloge bi morali o rezultatih stresnih testov najmanj enkrat letno poročati imenovanim organom.

2.21 Stresni testi bi morali biti del procesa nenehnega izboljševanja. Skladno s tem bi moral sistem jamstva za vloge, kadar se v okviru stresnega testa ugotovijo pomanjkljivosti v njegovih mehanizmih delovanja, sprejeti korektivne ukrepe. Kadar se ugotovijo pomanjkljivosti, ki jih je mogoče pripisati kreditnim institucijam, na primer pomanjkljivosti v kakovosti datotek SCV, bi si moral sistem jamstva za vloge prizadevati za korektivno ukrepanje, po potrebi prek pristojnega organa, odgovornega za nadzor teh institucij. Sistem jamstva za vloge bi moral nato pri naslednjih testih preveriti, ali so bile te pomanjkljivosti odpravljene. Sodelovanje s pristojnimi upravnimi organi

2.22 Sistemi jamstva za vloge bi morali med načrtovanjem in izvajanjem stresnih testov celovito obveščati imenovane organe, razen če je sistem jamstva za vloge tudi imenovani organ. Za ta namen bi morali načrt stresnega testiranja v roku treh mesecev po njegovem dokončanju predložiti imenovanim organom. S to izmenjavo informacij bi se lahko začel konstruktiven dialog, ki bi vodil do izboljšanja načrta. Imenovani organi bi morali svoj prispevek predložiti v roku šestih mesecev po prejetju načrta, ki ga je pripravil sistem jamstva za vloge, in bi morali biti takoj obveščeni o vsaki pomembni posodobitvi načrta.

2.23 Sistemi jamstva za vloge bi morali pozneje pri načrtovan ju vsakega testiranja imenovane organe obvestiti o obsegu testa z vidika sodelujočih kreditnih institucij, oblikah testa, predpostavkah in vseh drugih ustreznih informacijah.

2.24 Poleg tega bi morali pred izvedbo osnovnega testa, opredeljenega v smernici 3, obvestiti javne organe, ki naj bi bili vključeni v pravno funkcijo, ki bo testirana. Pri testiranju scenarija izplačila bi bilo treba obvestiti vsaj „pristojni upravni organ“, opredeljen skladno s členom 3(1) Direktive 2014/49/EU, in pristojni organ iz člena 2(1)(17) iste direktive. Pri testiranju scenarija reševanja bi bilo treba obvestiti pristojne organe in organe za reševanje.

2.25 Sistemi jamstva za vloge bi morali od teh organov pridobiti mnenje o predpostavkah za test in jim ponuditi možnost sodelovanja v fazi izvajanja. Kadar je sistem jamstva za vloge ločen od imenovanega organa, se lahko tako sodelovanje ali posvetovanje organizira prek imenovanega organa.

2.26 Pristojni organi in organi za reševanje bi morali pri opredeljevanju scenarijev in izv ajanju testov sodelovati s sistemi jamstva za vloge, in sicer neposredno ali prek imenovanih organov.

2.27 Sistemi jamstva za vloge bi morali izide stresnih testov imenovanim organom predložiti v obliki predloge za poročanje iz Priloge 1. Prav tako bi morali izid stresnih testov v obliki predloge za poročanje ali v drugi obliki predložiti ustreznim organom⁵ na njihovo zahtevo in v skladu z veljavnimi določbami o zaupnosti.

⁴ Nadomestila jo je Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

⁵ Med drugim organom za reševanje ali nacionalnim pristojnim organom.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/